Sredi 90. let je šla Hidria v dve smeri. Eno smer je predstavljal razvoj komponent za elektromotorje, kjer še vedno obstaja ogromen trg, druga smer pa so bili prevzemi. Leta 1995 smo prevzeli Tomos, leto kasneje takratno Iskro AET (danes Hidria AET), leta 2000 Iskro Perles in leta 2001 še IMP Klimo. Iz razmer, ko smo bili preveč odvisni od elektromotorjev, smo postali veliko preveč razpršeni.
Pred desetimi leti smo se zato odločili, da bomo dali prednost avtomobilski industriji in klimatizaciji. Vse, kar v ti dve področji ni sodilo, smo opredelili kot nestrateške dejavnosti in premoženje, ki bo namenjeno prodaji ali zaprtju. Hidrio smo tako zgradili na novo in jo popolnoma prenovili. Toda hiter razvoj v avtomobilski industriji, kjer smo od leta 2004 prihodke povečali z desetih na kar 160 milijonov evrov, je od nas zahteval tudi velika vlaganja v razvoj, opremo in proizvodne kapacitete. V tem času smo vložili čez 250 milijonov evrov, deloma iz posojil, ki so bila žal v (pre)veliki meri kratkoročna. Vse smo gradili praktično iz nule. Zaradi tega so se naše potrebe po financiranju v tem času eksponentno povečale. Dodatno je kriza v gradbeništvu močneje prizadela tudi IMP Klimo.
Toda nestrateško premoženje, ki ga omenjate, je še vedno v vaši lasti. Prodali ste le nekatere manjše naložbe in program električnega ročnega orodja.Bili smo premalo odločni in nismo pravočasno prodali ali likvidirali nekaterih nedonosnih dejavnosti oziroma podjetij. Zaradi tega smo lanskega junija pristopili k bankam in se dogovorili za moratorij na odplačilo glavnice posojil, da se v tem času dogovorimo za ustrezno uravnoteženje kratkoročnih in dolgoročnih kreditov oziroma njihovo primerno vzdržno strukturo.
Moratorij na odplačilo glavnice posojil se vam je iztekel že konec septembra, dogovora o reprogramiranju posojil pa še niste sklenili.Z bankami in PWC smo že do februarja do podrobnosti pregledali naslednjih pet let naših razvojnih načrtov. Ti so potrdili naše velike razvojne potenciale, vključno s potrebnim denarnim tokom za odplačilo posojil. Hidria je tako v osnovi izpolnila vse pogoje podaljšanja posojil za naslednje štiri oziroma pet let, dogovor pa bomo formalno zaključili v kratkem. Skupaj z bankami pripravljamo vse potrebno za naš nadaljnji razvoj, s skupnim ciljem, da bo Hidria primer uspešnega prestrukturiranja.
Kaj to pomeni za Hidrio?V skladu s tem dogovorom bomo v naslednjih petih letih v razvoj in povečanje proizvodnih kapacitet vložili 85 milijonov evrov, kar nam bo omogočilo povečanje letnih prihodkov s trenutnih 250 na 350 milijonov evrov in nadaljnje zvišanje naše dobičkonosnosti. Hkrati se bomo v tem času tudi ustrezno razdolžili.
Banke želijo razdeliti Hidrio na strateški in nestrateški del. Na prvem bi končale Rotomatika, AET in IMP Klima, na drugem pa vse preostalo poslovno nepotrebno premoženje in hčerinske družbe.Tak je bil v osnovi naš predlog kot odraz omenjene strategije. Ob tem imamo v zvezi s tem podpisane zelo jasne in stroge dogovore o nerazkrivanju podatkov, ki so v zahodnem svetu običajni, pri nas pa se kršijo. Določene informacije so za pokrivanje nekaterih drugih interesov očitno v javnost prišle od nekaterih udeležencev pogajanj, ki jih je relativno veliko. Po mojem mnenju smo v Sloveniji res povsem izgubili občutek, kako bi morali taki pogovori o prestrukturiranju potekati. Namesto da bi upoštevali tako imenovana londonska načela, ki določajo strogo zaupnost in varovanje poslovnih skrivnosti, se preprosto po balkansko vpije vse povprek brez upoštevanja posledic za vse deležnike. S tem se gospodarstvu povzroča velika škoda in verjetno bo potrebno vložiti tudi nekaj tožb in tako sankcionirati tiste, ki take informacije oziroma dezinformacije širijo.
Kako se boste razdolžili, če na drugi strani načrtujete novih 85 milijonov evrov naložb?Ustvarjamo močan denarni tok iz tekočega poslovanja, ki se bo še okrepil. Poleg tega je prodaja poslovno nepotrebnega premoženja tudi eden od sestavnih delov programa prestrukturiranja, poleg nekaterih hčerinskih družb pa nameravamo v prihodnjih letih prodati tudi nekatere nepotrebne nepremičnine in finančne naložbe. A to bomo vse storili postopno in brez prisile. Hidria bo odplačala vsak evro posojila, nihče ne bo prizadet, nobenega striženja upnikov ne bo. Tekoče poravnavamo vse obresti, zdaj pa bomo ponovno začeli odplačevati tudi glavnico posojil.
Ste lahko morda bolj konkretni? Boste prodali Tomos Dvokolesa, LC Hidrio, Uniklimo, Hidrio Inženiring ali kaj drugega?Kaj je naša osnovna dejavnost, je jasno. To sta avtomobilska industrija in profesionalna klimatizacija. Vse drugo so nestrateške naložbe. Konkretno o imenih ne morem govoriti, ni pa veliko razlik od načrtov, ki smo si jih zadali že leta 2004, vendar smo bili preslabi pri njihovi realizaciji. Ne glede na visoke izgube, ki so nam jih nekatere družbe prinašale, smo se vsa leta trudili najti strateške partnerje, ki bi ohranili proizvodnjo in delovna mesta. Podobno kot pri Perlesu smo tudi v Tomosu ob vseh potrebnih ostrih rezih vendarle zadržali zdravo jedro.
Prodali ste orodjarno v Budimpešti, program električnega ročnega orodja Perles in program keramike, vendar se vam je finančni dolg lani kljub temu za šest milijonov evrov zvišal.Šest milijonov evrov je v sistemu s čez 200 milijonov evrov sredstev pogrešek oziroma rezultat številnih različnih vsebin. Te prodaje neposrednega vpliva na razdolžitev niso imele. Zaradi njih pa se je izboljšalo naše poslovanje, saj so nam te naložbe lani zniževale dobiček, letos pa tega negativnega vpliva ni več.
Zakaj menedžerji ne dokapitalizirate Hidrie?Dokapitalizacija ni del dogovora o dolgoročnem reprogramiranju posojil. Hidria nima idealne, ima pa solidno kapitalizacijo, ki je blizu povprečja panoge, v kateri poslujemo. Po prodaji Perlesa in enkratni izgubi iz tega posla poslujemo pozitivno, po zaključenem finančnem prestrukturiranju pa bo imela Hidria tudi zdrav finančni vzvod in bo zanimiva za domače in mednarodne finančne ustanove, banke...
V Sloveniji imamo še vedno veliko uspešnih podjetij, ki se v večji meri zanašajo le na bančne vire financiranja. Zakaj se ne odpravite na trg kapitala po svež kapital, naredite prvo javno prodajo delnic?Tudi to bi bila lahko ena od možnosti, vendar šele po končani prvi fazi prestrukturiranja.
Kaj se bo zgodilo v tej prvi fazi?Na to ne morem odgovoriti, saj me zavezuje pogodba o nerazkrivanju podatkov.
Z EBRD se pogajate o 20-milijonski dokapitalizaciji, vendar pa vlagatelji, kot je EBRD, že pri vstopu v lastništvo želijo jasno izstopno strategijo. Kako bi Hidria takšnemu vlagatelju sploh omogočila izstop iz lastništva?Tega ne morem komentirati.
Kako pa komentirate ponudbo zdaj že nekdanjega predsednika Kolektor Group Stojana Petriča, ki je v pogovoru za Mladino dejal, da je za celotno Hidrio pripravljen plačati en evro, če bi banke pred tem odpisale za 50 milijonov evrov posojil?Banke ne bodo odpisale ničesar, ker za to ni nobene potrebe. Očitno se rivalstvo med obema skupinama v zadnjih letih le še stopnjuje. Po mojem mnenju vsebina tega spora nikomur od nas ni v preveliko čast, razprava pa je že daleč pregreta. Vse to samo zaradi enega ključnega vprašanja, in sicer koliko je vreden naš 40-odstotni delež FMR (solastnica Kolektor Group op. p.). Leta 2008 smo ga kupili za 15 milijonov evrov, FMR bi ga zdaj želel kupiti za sedem milijonov evrov, mi pa menimo, da je vreden 30 milijonov evrov. Pričakovali smo sicer, da bomo po našem vstopu v lastništvo Kolektorja uspeli izkoristiti številne sinergije med obema skupinama. Obe podjetji sta odlični, se dobro ujemata, imata iste kupce in dobavitelje, s svojimi proizvodi pa si ne konkurirata, temveč se nadgrajujeta. Toda danes pač ne govorimo več o iskanju sinergij, temveč o tem, kako najti pametno pot do ločitve.