Raziskovanje vesolja je včeraj doseglo nov mejnik. Evropska vesoljska agencija (Esa) se bo v zgodovino zapisala kot prva, ki ji je uspelo izpeljati pristanek na kometu. Njen pristajalni modul z imenom Philae se je včeraj popoldne po našem času uspešno dotaknil tal kometa 67P/Čurjumov-Garasimenko in se pogreznil štiri centimetre v površino približno pet krat tri kilometre velike gmote praha in ledu, ki izvira iz časov nastanka osončja in tako morda ponuja odgovore o dogodkih izpred štirih milijard in pol let. Včeraj je modul poslal prve fotografije.
Šesti pristanek na nebesnem telesu
Ob peti uri in tri minute popoldan sta postaji vesoljske agencije v Argentini in Španiji prejeli signal o pristanku z oddaljenosti več kot petsto milijonov kilometrov. Modul Philae ga je poslal prek sonde Rosetta, ki kroži okoli kometa in od katere se je odlepil včeraj dopoldne. Na poveljstvu misije v nemškem Darmstadtu je bilo slišati vzklike zadovoljstva. »To je velik korak za človeško civilizacijo. Odpiramo vrata k podatkom o izvoru Zemlje in boljšemu razumevanju naše prihodnosti. Esa in njeni partnerji pri projektu so danes dosegli nekaj izjemnega,« je dejal generalni direktor Ese Jean-Jacques Dordain.
Pristanek je šele šesti na kakšnem nebesnem telesu – doslej so moduli pristajali na Luni, Veneri, Marsu, Saturnovi luni Titan in dvakrat na asteroidu. Temu sicer dodajajo še namerno trčenje Nasine sonde v komet Tempel-1 leta 2005, ki se je ob tem uničila.
Sta se harpuni sprožili?
Avgusta je Rosetta že spisala zgodovino, ko je po 6,4 milijarde prepotovanih kilometrov postala prva sonda, ki se je utirila v krožnico okoli kometa. Pretekle misije so komete le obletele. Še večji tehnični izziv in obenem dogodek, na katerega so se pripravljali več kot dve desetletji, pa je bil pristanek. Ko se je pristajalni modul odlepil od sonde, se je sedem ur približeval kometu brez pogona ali manevriranja, zgolj s privlakom gravitacije. Da so zadeli načrtovano mesto pristanka, ki so ga določili septembra, je bilo ključno, saj so prve fotografije po navedbah Ese pokazale, da je komet posejan s pečinami, odsekanimi skalami, prepadi in luknjami ter da s površine brizgata plin in prah.
Toda brez težav ni šlo. Najprej so ugotovili, da ne deluje potisni motor na dušik na vrhu pristajalnega modula. Takoj po stiku modula s kometom naj bi namreč izstrelili dve harpuni, s katerima bi ga dodatno pritrdili na komet, potisni motor pa bi ublažil učinek odboja, ki bi ob tem nastal zaradi zelo šibke gravitacije kometa. Potem so znanstveniki sporočili še, da prav tako ni jasno, ali sta se harpuni sploh izstrelili. Če se nista, bodo to morda storili naknadno. Modul se je po pristanku na komet takoj pritrdil z vijaki v vsaki od treh nog, na katerih stoji. A ker sestavina tal še ni znana, so omenjali bojazen, da bi modul odneslo s površine kometa. Resda na Zemlji tehta sto kilogramov, na kometu pa je skorajda brez teže.
Vrtanje v časovno kapsulo
V modulu Philae se skriva laboratorij velikosti hladilnika, na katerem je deset instrumentov. V naslednjih dneh bodo sledile prve meritve in analize. Najprej bo poslal podrobne fotografije okolice, nekatere v tridimenzionalni tehniki, in fotografije površja pod modulom v visoki resoluciji. Analiziral bo sestavo površja kometa ter zavrtal 23 centimetrov v globino in analiziral vzorce, navaja Esa. Komet naj bi s seboj nosil podatke o sestavi prvotne meglice, iz katere so nastali Sonce in planeti. Zato mu pravijo tudi časovna kapsula. »Rosetta skuša odgovoriti na velika vprašanja o zgodovini našega sončnega sistema. Kakšne so bile razmere, ko je nastajal, in kako se je razvijal? Kakšno vlogo so v tem razvoju igrali kometi?« je dejal znanstvenik Ese Matt Taylor.
Analize bi lahko pripomogle k odgovoru na vprašanje, ali so s kometov na Zemljo prišle tudi voda in sestavine za življenje. Tako bo analiza ledu pokazala, ali je prisotnost devterija enaka kot v oceanih. Eden od instrumentov pa bo iskal aminokisline, gradnike beljakovin, ki so prisotne v vseh živih bitjih. Če jih na kometu najdejo in bodo levosučne, kakršne so vse v živih bitjih, bi bil to argument v prid teoriji, da so gradniki življenja na Zemljo prišli s kometi.
Baterija na modulu bo delovala le še nekaj dni, potem pa bo odvisen od sončnih celic. Eden ključnih delov misije bo opazovanje obnašanja kometa, ko se bo približal Soncu. Takrat se zaradi vročine začne taliti led, na površini kometa zavladajo peklenske razmere, ko se okoli njega oblikuje ovojnica plinov in prahu, za seboj pa pušča rep delcev. Komet, ki sta ga leta 1969 odkrila ukrajinska astronoma in ki po osončju drvi s hitrostjo 54.000 kilometrov na uro, z Zemlje ne bo viden s prostim očesom.
Sondo Rosetto so izstrelili marca 2004. Potovala je po sončnem sistemu, za pospešek izkoriščala gravitacijo Marsa, se približala Jupitru, nato pa so jo januarja letos po dveh letih in pol hibernacije prebudili in začeli pot h kometu.
