»Težko čakam prve tekme. Tudi nekaj predtekmovalne nervoze že imam. Res, komaj čakam,« je Vesna Fabjan nestrpna teden pred začetkom tekmovalne sezone. Dobitnica bronaste olimpijske kolajne iz Sočija te dni vodi slovensko tekaško enajsterico na treningu v Sjusjoenu nad Lillehammerjem, ki je zadnja leta delovna soba tudi za Katjo Višnar in, mimogrede, v Lillehammer se je letos z družino preselila tudi Andreja Grašič Koblar. Varovanci Marka Gracerja so ujeli dobre vadbene razmere, tudi za klasično tehniko, kar jih je najbolj skrbelo. V Sjusjoenu vadi (in tekmuje) tudi veliko elitnih biatloncev s kraljem olimpijade Olejem Einarjem Bjoerndalnom, medtem ko naši lovci še kar rolkajo na Pokljuki.
Prav temu zadnjem predtekmovalnemu ciklusu vadbe na snegu vsi dajejo veliko pozornosti. Tudi Fabjanova: »Začenjajo se hitri treningi na polno. So le malce drugačni na snegu kot na rolkah. Izkušnje so me izučile, da je treba biti z glavo na treningih. Pri tekmovalni hitrosti so občutki zelo pomembni, zato je treba delati zbrano. So le prvi treningi pri tej hitrosti, saj na ledeniku zaradi prevelike nadmorske višine te vadbe le ne prakticiramo. Poleg tega je tudi malce drugačno drsenje, kot je kotaljenje na rolkah. Vsaj zame to velja, saj se bolje znajdem na snegu kot rolkah. Te občutke pri tekmovalni hitrosti sem že kar pogrešala.«
Pravi, da ji je glede primerjave pripravljenosti s preteklimi sezonami do prvih tekem težko govoriti. Kljub temu da v svetovnem pokalu začenja že enajsto sezono in da ima že 138 startov med posameznicami. »Podatki iz pripravljalnega obdobja včasih zavajajo. Mislim, da sem sedaj na podobnem nivoju kot lani. Vem pa, da sem korak naprej vseeno naredila. Zadnja sezona me je naučila, da se moram osredotočati le na pravo smer na začrtani poti,« 29-letnica opiše filozofijo športne poti, ki ji je prinesla tudi sanjsko kolajno.
Na podlagi dolgoletnih izkušenj še posebno veliko pozornosti namenja skrbi za zdravje. Pozorna je na vse okoliščine, na katere lahko vpliva ali vsaj poskuša vplivati. Prav mrzli sever je bil prva past, v katero se je zaradi kroničnih težav velikokrat že ujela, čeprav ima v družini vrhunskega svetovalca. Starejši brat Aleš je zdravnik. »Pred odhodom na Norveško sem se cepila proti gripi. Reakcija po cepljenju je manjše tveganje kot bolezen sredi zime. Tedaj se že mali čudeži težko delajo, kaj šele če je treba okrevati.« Glede na to, da je v koledarju svetovnega pokala 2014/15 ob 25 tekmovalnih dnevih za posameznice kar deset krajših sprinterskih preizkušenj, se noče posebej osredotočati na tiste, ki bi lahko bile bolj njej pisane na kožo v lovu za tretjo zmago v svetovnem pokalu. »Ne želim preveč gledati koledarja in čakati na tekme, ki so mi bolj všeč. Res pa je, da sem si kot osrednjo tekmo decembra zastavilo preizkušnjo v Davosu. Tako kot lani.« V drsalnem sprintu namreč najbolj pride do izraza vrhunska tehnika teka za učbenike, prvine smučanja alpske smučarke iz otroške dobe in spretnost tudi pri velikih hitrostih, ki jo demonstrira tudi v gokartu, kjer posoli tudi ego reprezentančnih kolegov z Boštjanom Klavžarjem na čelu, trenerju Nejcu Brodarju in fizioterapevtu Damirju Eiblu.
Sezona svetovnega pokala se bo začela 29. novembra v Ruki/Kuusamu s sprintom v njej manj uspešni in priljubljeni klasični tehniki, ki bo ob rotaciji novega ciklusa na sporedu tudi na SP februarja v švedskem Falunu. Žal tudi ni podedovala bogate krvi z visoko vsebnostjo rdečih krvnih telesc in sposobnosti visoke porabe kisika, zato o čudežu na daljših razdaljah ne sanja. Še posebej pa zna opozoriti na konkurenco znotraj reprezentance. S Katjo Višnar, Alenko Čebašek, Niko Razinger, Ano Lampič in Leo Einfalt so na (krajših) razdaljah svetovna velesila, ki se jih bojijo tudi najboljše – Norvežanke. »In dobro je tudi to, da se porazdeli medijski pritisk na vse v naši ekipi. Tudi to je del našega tekaškega življenja,« v smehu pristavi Vesna.
