Med Ločami in Klokočovnikom se že dobro desetletje odvija nevsakdanja štajerska vinska zgodba, katere sloves je segel onstran slovenskih meja, v domovini pa je še vedno precej nepoznana. Očeta blagovne znamke Sanctum, ki v prevodu pomeni sveto oziroma čisto, sta mladi 36-letni vinar Jurij Brumec in njegov poslovni partner Marko Podkubovšek. Iz ljubezni do vina in želje po ustvarjanju novega vina visoke kakovosti sta pred dvanajstimi leti združila moči. Po sledeh francoskega reda kartuzijancev, ki je v teh krajih že v 13. stoletju prideloval vina po klasični burgundski metodi, sta se lotila obujanja njihovega načina pridelave s ciljem ustvariti vina svetovnega ranga. Za zdaj jima gre dobro od rok.
Za Brumčeve vinske kreacije je znamka Sanctum pobrala že številne domače nagrade in priznanja, mednarodni preboj pa so leta 2009 dosegli z doseženo zlato medaljo in regionalno trofejo za laški rizling suhega jagodnega izbora 2006 na izboru Decanterja. »Ko si mlad, sprejmeš izziv. Loče niso bile nikoli poznane po kakovostnih vinih. Še sedaj velja med ljudmi, da se tukaj da dobiti zgolj vino za špricarje,« Brumec razlaga del motivacije, da bi ta renome kraju vsaj delno spremenil.
Netipični štajerski vinar
Njuni vinogradi so tako kot nekoč kartuzijanski redovniški red skriti na strminah Loč in Klokočovnika od 350 do 450 metrov nadmorske višine. Na lapornatih tleh južne in jugovzhodne sončne lege uspevajo ob za Štajersko tipičnih sortah chardonnaya, belega pinota, laškega in renskega rizlinga, tudi precej manj pogoste sorte, kot sta modra frankinja in modri pinot, ali povsem netipična syrah. »Zelo izstopamo iz štajerskega povprečja, kjer je okoli 5 odstotkov rdečih sort, drugo pa so bela vina. Sami imamo zasajenih 50 odstotkov rdečih sort. Če je letina dobra, potem njihov delež v sodih znaša 60 odstotkov,« med sprehodom skozi vinsko klet v Ločah pripoveduje enolog Brumec, ki vse od začetka ustvarja prav posebna rdeča vina z visoko stopnjo alkohola, bogatimi sadnimi cvetlicami in dolgimi bogatimi zatoni okusov. Rdečih vin se lotevajo s klasično fermentacijo, kjer vrenje na kožicah poteka 4 do 5 tednov, odvisno od sladkorne stopnje grozdja, nato pa se zorenje nadaljuje v francoskih sodih.
Za vina z visoko stopnjo alkohola sta se poslovna partnerja odločila zavestno. Dolgoletni podjetnik v ZDA Podkubovšek je namreč razmišljal, da bi vina prodajal čez lužo, kjer vinarji zaradi obilice sonca in malo padavin pridelajo grozdje z ogromno sladkorja in torej posledično predvsem suha vina z visoko stopnjo alkohola. Vina Sanctum imajo med 13 in 14,5 odstotka alkoholov, kar je za tukajšnji okus kar veliko. Tudi zato in zaradi oblikovanja znamke se niso odločili za prosto prodajo svojih vin, ki jih sedaj ob dobri letini na svojih sedmih hektarjih pridelajo okoli 25.000 litrov. Raje so se na slovenskem trgu usmerili v prodajo hotelom in dobrim restavracijam. Polovico njihove proizvodnje, ki se umešča v srednji cenovni razred z osmimi evri za najcenejšo buteljko, sedaj prodajo v Sloveniji, preostalo pa z izvozom v ZDA.
Navdušen nad burgundskim stilom
»Začeli smo iz nič, neobremenjeni s preteklostjo, ker nas ljudje prej še niso poznali,« razvoj vinske zgodbe Sanctum opisuje Brumec. Sprva so se sicer prodajali pod blagovno znamko Vlado po Podkubovškovem očetu, kar pa v Ameriki zaradi ruskega pridiha ni naletelo na najboljši odziv. Ko so v kleti uvedli hladilni sistem in tako lahko proizvedli nov, izboljšan stil vina z ohranjanjem dodatnim arom, so se odločili za spremembo imena blagovne znamke.
Brumec izhaja iz vinogradniške družine. »Praktično sem bil rojen v vinogradu,« pravi. Z vinarstvom so se ukvarjali dedek, oče in oba strica. Tako se rad pošali, da njegova strast do vina verjetno izvira iz genov. Tem pa je dodal še obilo strokovnega znanja, ki ga je pridobival na srednji kmetijski šoli, fakulteti za kmetijstvo in na dveh strokovnih izobraževanjih pri francoskih vinarjih v Bordeauxu in Burgundiji. Prav tam se je naučil pridelave krepkih rdečih in belih vin po bordojskem načinu. Močno pa ga je navdušil burgundski način pridelave z zorenjem na svežih drožeh in potekajočimi biološkimi razkisi, za kar uporablja slikovito prispodobo: »Iz kock nastanejo žogice. Vino postane lepo mehko, iz njega nič ne štrli.« Dodatno znanje je pozneje iskal še na podiplomskem študiju, vinarsko kilometrino pa je seveda nabiral v kleti. »Vsak letnik predstavlja svoj izziv. Najprej se mučiš, da pridelaš čim boljše grozdje, na koncu moraš iz tega, kar ostane, izvleči največ.«
Vino se naredi v vinogradu
Letos je to tako kot zadnji dve letini zaradi slabih vremenskih razmer še posebej velik izziv. Kar 75 odstotkov grozdja je Brumec namreč pometal na tla in iz preostanka pridelal le 8000 litrov vina. Zgolj septembra je pri njih v treh tednih namreč padlo kar 305 litrov dežja na kvadratni meter, grozdne jagode pa so začele pokati in gniti. »Iz takšnega grozdja se ne da pridelati dišečih in ljudem všečnih vin,« razlaga Sanctumov vinar. Ker Brumec v svoji filozofiji pridelave vina ne stavi na plemenito gnilobo tako kot mnogi drugi vinarji, so pridelek na trtah korenito razredčili. »Vino se naredi v vinogradu. Jagoda je tista, ki prinese vse komponente. Naloga vsakega vinarja pa je, da jih čim več ohrani.« In iz te filozofije ob navezavi na kartuzijansko preteklost izhaja prav ime vina Sanctum, do katerega so pred šestimi leti prišli tudi po pogovorih s pokojnim župnikom loške župnije. »Takšno grozdje, kot ga pridelamo, na koncu tudi skletarimo. Hočemo delati pošteno. Če je letnik slab, uporabimo zgolj tisto, kar je najboljše,« razlaga Brumec in pravi, da se zaradi narave ne gre vznemirjati. Ker sam ve, da je v vinogradu, ki ga opisuje kot tovarno brez strehe, dal vse od sebe, da bi grozdje čim bolj bogato pripeljal do kleti, lahko mirno spi.
Da bi poskušali vremenskim nevšečnostim kljubovati z mešetarjenjem s kakovostjo vin, pri njih ne pride v poštev. Za to poleg ohranjanja renomeja znamke obstaja tudi preprosta ekonomska logika. »Če hočeš obdržati ceno, moraš obdržati kakovost,« še razmišlja Brumec. Cilj njihove kleti je postopoma pridelovati zgolj še tri ali štiri sorte in njim posvetiti vso energijo. S podobnimi francoskimi rdečimi vini se sedaj želijo meriti v svetovnem merilu.
