In po svoje je zanimivo gledati, kako se nekateri dirkači odzovejo, ko so pod pritiskom. Nekateri iščejo krivca drugje, drugi se spet umaknejo in tuhtajo, tretji pa, kot je nekoč dejal prvak Nigel Mansell, pač »malce prej dodamo plin«. Rivalstvo je bilo v formuli 1 vedno prisotno in je ta šport v različnih oblikah ohranjalo pri življenju. Letošnji psihološki dvoboj med Hamiltonom in Rosbergom sodi med sicer bolj nežne, korporativno kanalizirane »iskrice«, ki so daleč od tega, kar so nekoč počeli možje v dirkalnikih, ko so se borili za naslov prvaka. Kajti vedno je veljalo, da mora dirkač najprej prehiteti ekipnega tovariša, šele potem se lahko loti drugih tekmecev.
V letošnji sezoni je bil do sedaj psihično močnejši Hamilton, posebej po dirki v Austinu je vse kazalo, da je Rosberg v tej njegovi ofenzivi pogorel. A kot je v navadi, se je ravno tik pred zdajci zbudil in Hamiltonu odčital lepo lekcijo. Še več, to pot ni popustil in v najbolj kočljivem trenutku je pokazal zobe, najbolj pa si ob tem mane roke seveda Bernie Ecclestone. Ta se trenutno bori z velikimi težavami in ni ga lepšega darila kot to, da bo odločitev o naslovu prvaka padla ravno na zadnji dirki.
S tem se formula 1 najbolje prodaja in v tem trenutku je to zelo pomembno za preživetje celotnega cirkusa. Kdo bo prvi izgubil živce v Abu Dabiju? O tem bodo poznavalci formule 1 premlevali naslednjih 14 dni, a dejstvo je, da v tem trenutku ne Hamilton ne Rosberg še nista ne poraženca ne zmagovalca. Idealen scenarij za idealno dirko čez 14 dni, mar ne?
