Oba sta rojena leta 1988 v Kranju, oba sta zrasla na gorskem kolesu tja do naslova državnih prvakov v istem letu, oba sta bila dve leti člana MBK Orbea iz Črnega Vrha nad Idrijo, oba je treniral tudi Luka Žele. In še kaj bi se našlo skupnega med Tanjo Žakelj in Lukom Mezgecem, ki bosta danes na Večeru zvezd kolesarske zveze proglašena za kolesarko in kolesarja leta. Za uspehe v različnih panogah. Tanja Žakelj je letošnja evropska prvakinja in tretjeuvrščena skupnega seštevka svetovnega pokala v olimpijskem krosu. Luka Mezgec je junak zadnje etape italijanskega Gira v Trstu in še štirih etapnih zmag na dirkah svetovne serije.
Prav Žakljeva in Mezgec sta primer, kako podobni poti v različnih smereh vodita do istega uspeha (priznanja). Ob teh velikokrat pozabljamo na ljudi, ki so tako ali drugače ob športnikih zaslužni za uspehe. Luka Žele je stična točka obeh. Človek iz ozadja, ki je pred leti pomagal sestavljati zgodbo o uspehih, ki presegajo zgolj kolesarsko srenjo. »Na to povezavo med obema nisem nikoli pomislil. Sem pa obema kakšno gumo natlačil,« se zasmeji nekdanji (skupni) trener, svetovalec, mehanik... »Oba sta del druščine, ki je šla skozi moj vadbeni proces, osebnostno in rezultatsko. Oba sta dokaz, da je z resnim delom mogoče veliko doseči. In ni nujno, da so rezultati vidni takoj na začetku. Luka je lep primer. Lahko bi naštel primere, ko so uspehi v razvojni dobi lahko tudi breme,« razmišlja Luka Žele.
»Vzgoja v mladinski dobi je ključnega pomena. V ospredju je preprost način dojemanja športa. Kar poglejte, od kod prihaja Tanja, pa lanski kolesar leta Matej Mohorič. S hribov. Luka sicer ni s hribov, a ima podoben karakter. Potreben je resen pristop, trdo delo, več let brez prisile,« opozori na pristop. Pravi, da je zelo pomembno, kako motivirati športnika, da verjame v vizijo. »Poglejte, koliko dobrih cestnih kolesarjev je prišlo z gorskega kolesa: Jure Kocjan, Robert Vrečer, Jure Golčer, Polona Batagelj. Luka je le eden od teh. Dokaz, da je mogoče začeti na katerem koli kolesu. Mislim, da sta preprostost in prvinskost tisto, kar je bolj značilno za gorsko kolo. V gorskem kolesarstvu se mladi tudi bolj zavedajo odgovornosti, da je treba tudi kaj sam kupiti, se kam sam peljati, kaj sam narediti. Vedo, da ni vse samoumevno, in tako znajo tudi marsikaj bolj ceniti. Potem se tudi sami bolje znajdejo in manj komplicirajo, ko gre za nadaljevanje kariere. Vsak potem lahko nekako najde svojo nišo. Z leti je mogoče narediti trden zaključek, da talent veliko pomeni, a še zdaleč ni najbolj pomemben. Tudi program vadbe je lahko tak ali drugačen, z leti se vse uravna.«
Ob tem Žele materialni plati ne daje toliko pozornosti. »Finance so priljubljena tema. Predvsem zelo priljubljena, ko gre za iskanje izgovorov. Bolj pomembno je, kako se kdo znajde, in tu ni pravila. Ni sistema. Z različnimi osebnimi zgodbami se lahko pride skozi,« poudari Žele, ki se je po petih letih dela v Švici in Turčiji vrnil v Slovenijo, ob tem pa začutil bistveno spremembo. »Toliko negativizma, kot sem ga slišal ob vrnitvi v Slovenijo, ga nisem slišal nikjer. Po drugi plati sta Tanja in Luka dokaz, da se vse da, pomembna je le volja. Pozitiven pristop. Z voljo so mnoge stvari preproste,« doda in izpostavi, da je prav preprost, sproščen, čustveno stabilen in pozitivno naravnan karakter tisto, kar krasi Tanjo in Luka.
Luka Mezgec je tudi v preteklih dneh tekel na Kamniški vrh, čeprav je deževalo in bi po vadbenem načrtu lahko počival in z mladimi kolesarji Calcita hodil na trening v telovadnico, kamor bi mu bilo iti pod častjo, če bi se imel za zvezdnika. »Če dobim kakšno priznanje, to pomeni piko na i uspešne sezone. Nagrada je zame čast in ponos,« o pomenu priznanj pravi Luka Mezgec, ki izpostavi zdravo rivalstvo na daljavo. »Niti ne štejem več, kolikokrat sem že dobila to priznanje, je pa vsakič znova potrditev, da je sezona uspešna. Že doma v Sloveniji imam z Blažo Klemenčič pravo konkurenco in priznanje ni kar samoumevno,« naziv kolesarke leta, njen peti, dobro dene Tanji Žakelj. Znova je dokazala, da je velemojstrica za velika tekmovanja. Ponovitev evropske krone in četrto mesto na svetovnem prvenstvu. »Res je, obe najpomembnejši dirki sezone sem odpeljala dobro. Če prištejem še drugo mesto na dirki svetovnega pokala v Windhamu, so bile to moje najboljše dirke v sezoni. Vedno sem že zjutraj vedela, da bom imela dober dan. To mi je vedno dalo še več moči in samozavesti, da sem lahko odpeljala popolno. Če pride kanček dvoma, pride napaka in v tako izenačeni konkurenci se takoj pozna. Le malenkosti so tudi odločile, da sem bila na svetovnem in evropskem pred Blažo, ki je prav tako imela odlično sezono,« tretja s svetovne lestvice opozori na prispevek evropske podprvakinje, s katero sta najbolj udaren par na svetovni reprezentančni sceni in Slovenijo ob desetini prispevka Tine Perše držita med tremi najmočnejšimi državami sveta ob Kanadi in Švici.
Za Luko Mezgeca je bil vrhunec seveda zmaga v Trstu, s katero je zadnji dan 97. izvedbe italijanskega Gira ponagajal Italijanom, ki so imeli pripravljeno slavje z zgodovinskim ozadjem. Prva zmaga Slovenca na tako zgodovinski dirki in še posebej v Trstu ima torej večkraten pomen in je verjetno prepričala člane predsedstva KZS, da so mu zato dali večjo podporo kot Simonu Špilaku, ki je na lestvici UCI sicer pred njim. Na lestvici CQ, ki bolj celovito odraža vse velike mednarodne dirke, je Mezgec 71., Špilak 80. »Zagotovo je bila odločitev tesna in potrditev, da nisem osamljen jezdec,« pripomni Mezgec. Ob tem je Kamničan med deseterico kolesarjev z največ zmagami na dirkah svetovne serije in med deseterico najuspešnejših šprinterjev. »Za mano je uspešna sezona. Ko se je skozi mesece to razvijalo, sem bil ob drugem ali tretjem mestu že razočaran, da nisem zmagal. Apetiti in motivacija so rasli. Se pa še kako zavedam, da je v sprintu vedno treba imeti tudi delček sreče, kot sem jo imel tudi v Trstu,« pristavi. V nizozemskem Giantu ima že ustaljen sistem dela, 10. decembra začne s prvimi skupnimi pripravami.
Tudi Tanja Žakelj trdno ostaja na istih kolesnicah za sezono 2015. Nadaljevala bo v ekipi Unior orodje, v slovenski profesionalni ekipi, ki jo vizionarsko vodi Tine Mahkovec. Tudi s trenerjem Samom Rauterjem bosta ostala v smeri mavrice, ki je simbol svetovne prvakinje, in zlata na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. »Seveda razmišljamo tudi že za Rio. Iščemo informacije, ki bodo tedaj pomembnejše. Z visoko uvrstitvijo na lestvici sva si z Blažo precej olajšali delo za naprej. Če še vsaj nekaj točk dodava, ne bodo potrebne interne kvalifikacije.« Na Ledinah želi sneg. Sezona dirk svetovnega pokala 2015 se začne šele, ko bodo na Ledinah zacvetele češnje, in ne kot letos v Afriki sredi zime.
In zanimivo, da Žakljevo niti malo ne mika, da bi se preizkusila na cesti. Tudi start ženskega italijanskega Gira, največje etapne dirke na svetu julija v Ljubljani, je ne prevzame, čeprav nekaj velikih tekmic, kot so Francozinja Pauline Ferrand Prevot, Italijanka Eva Lechner in Nizozemka Marianne Vos, dokazuje, da je mogoče zmagovati na vseh kolesih in terenih. »Cestno kolesarstvo mi ni blizu. Tam nisem kazala ambicij, zato me tudi Gorazd Penko ni velikokrat poklical in vabil,« odvrne na možnost, da bi odšla po kolesnicah Luka Mezgeca.
