Najprej moramo razlikovati človekove potrebe in potrebe psov. Te niso vedno usklajene. Mnogi ljudje živijo v prepričanju, da psi za kvalitetno življenje potrebujejo materialne dobrine, kot so drage igrače, različni ujemajoči se kompleti ovratnic in povodcev, pisane oblekice ali igračka v obliki piskajočega hamburgerja... Ampak na žalost mnogih ljudi se pasje sreče ne da kupiti. Podobno kot lastniki pogosto pričakujejo, da bodo psi zadovoljni zgolj z našo bližino, s tem, da so ob njih. Vendar s tem lahko zadovoljijo le svoje, človeške potrebe.
Psi potrebujejo drugačen pristop. Takšnega, da bomo zadovoljili njihove nagone. Kako to storimo? Najprej moramo ugotoviti, kakšne potrebe ima naš pes, saj so si med sabo zelo različni. Upoštevati moramo njegov karakter, starost, raven energije in pasmo. Slednjo so vzreditelji razvijali več generacij, in to z natančno določenim namenom (lov, zaganjanje v čredo, sledenje…). Pasemske lastnosti so v psih globoko zakoreninjene, zato jih je treba upoštevati. Danes, v modernejših časih, so nam lahko v pomoč pri zadovoljevanju nagonov. V nasprotnem primeru – če nagone prezremo ali jih zanemarimo – se pri psu zlahka in najpogosteje pojavijo vedenjske težave.
Zadovoljevanje nagonov. Za zadovoljitev pasih nagonov moramo psa ustrezno zaposliti. V grobem ločimo dve vrsti zaposlitev: fizične in psihične. Fizične predstavljajo gibanje, psihične pa miselno delo. Zmotno je mnenje, da pse fizično zadovoljimo le s sprehajanjem okoli bloka. Seveda so sprehodi pomembni, a še zdaleč ne najpomembnejši. Za večino psov to ne bo zadosti. Pomembno je, da psa dovolj utrudimo. To lahko storimo s tekom, z vleko in s številnimi drugimi aktivnostmi in pasjimi športi, med katerimi bo gotovo vsak lastnik našel najustreznejšo glede na okoliščine bivanja.
Vendar le fizične zadovoljitve ne bodo dovolj. Psi potrebujejo aktivnosti, ki vsebujejo tudi psihični vidik – torej, zaposliti moramo še njihove možgane. Tega pa se lotimo skozi učenje in z vzgojo. Zopet imamo nešteto možnosti, kako lahko to storimo. Na voljo so mnoge miselne igre, torej dejavnosti, v katerih pes rešuje miselne probleme. Poudariti pa je treba, da moramo s starostjo in z vedno večjim znanjem psa dvigovati kriterije. Na primer, pri hranjenju mladička zahtevamo, da se umiri in nato dobi hrano. Pri odraslem psu, ki ima že veliko znanja, pa lahko zahtevamo dosti več.
Dober primer psihofizične zaposlitve je delo z nosom. V tej aktivnosti pes teče, voha in hkrati tudi razmišlja, kako izpolniti natančno določeno nalogo. Po takšni dejavnosti bo ustrezno utrujen pa tudi potešen, saj bodo njegovi nagoni izkoriščeni.
Pomembno je, da poiščemo aktivnost, ki ne bo v veselje le psu, ampak tudi lastniku. Ob igranju oziroma delu naj uživata oba. Ni dovolj, da prinašalcu damo žogico. Poiskati moramo dejavnost, v katero se bomo lahko aktivno vključevali, in psu dati razlog, da bo skupne aktivnosti oboževal ter se jih veselil. S tem bomo poleg zadovoljevanja nagonov krepili tudi svoj odnos s psom. Zapomnite si: zadovoljen pes bo tak, ki bo zaposlen psihično, fizično in v interakciji z lastnikom.
