Tudi na osnovi svojih zvez in poznanstev je Bonova pripeljala veliko igralk in sestavila dobro ekipo, čeprav je (bil) klub na zelo slabem glasu doma in v Evropi. »Tujke? Tri, največ štiri,« je večkrat poudarjala Bonova, a dogodki v zadnjih tednih in mesecih potrjujejo pregovor, da se zarečenega kruha poje največ. Kljub vrnitvi nekaterih slovenskih reprezentantk v Krim, prihodu nekaterih domačih upov in ostanku maloštevilnih Slovenk iz minule sezone je jasno, da je Tisljev »legionarski« rekordni dosežek v klubski zgodovini resno ogrožen. Kajti v soboto napovedani prihod odlične Francozinje Allison Pineau pomeni, da ima Krim zdaj že deset (!) tujk iz sedmih držav.
To je še vedno manj kot Tisljevih enajst, pravijo ciniki. Statistično gledano to drži, a naval tuje delovne sile na Stožice vzbuja črne misli, da se utegne ponoviti junijski skoraj usodni scenarij. Morebiti drži, da so letošnje tujke precej cenejše od lanskih, a jasno je, da nobena ni prišla v Ljubljano igrat za kikiriki ali zaradi ljubezni do Krima. Glede na to, da je klub svojim zdajšnjim in nekdanjim igralkam ter mnogim drugim dolžan še veliko denarja (dogovori o poplačilu dolgov so sicer sklenjeni, a jih bo klub moral tudi uresničiti), je – milo rečeno – nehigienično, da po drugi strani uvaža igralke, ki niso poceni. Le za primer: 25-letna Pineaujeva, ena najboljših rokometašic na svetu, se je pred dnevi v čudnih in nepojasnjenih okoliščinah »sporazumno razšla« (o tem sploh ne želi govoriti) z nesramno bogatim Vardarjem, s katerim je imela pogodbo do junija 2016. Po prekinitvi sodelovanja z makedonskim klubom (trenutno je v fazi rehabilitacije po poškodbi kolena) naj bi imela reprezentantka Francije in leta 2009 uradno najboljša igralka sveta ponudbo prav tako bogatega evropskega prvaka Györa, a se je čez noč odločila za – Krim?! Vsekakor je pohvalno uloviti takšen igralski biser in to skoraj sredi sezone, a sočasno ima to tudi nekatere »lepotne napake«.
Krimovke so si verjetno že zagotovile nadaljevanje sezone v Evropi, a se še vedno borijo predvsem za preživetje, zato je nakup številnih tujk, ne glede na njihovo ceno in trditev vodilnih, da gre le za prehodno sezono, še bolj nenavaden. Tudi v luči dejstva, da tako opevana slovenizacija igralskega kadra očitno že po nekaj tednih bolj ali manj ostaja le mrtva črka na papirju, kajti z izjemo redkih Slovenk so in bodo nosilke igre predvsem tujke. Kaj lahko to v prihodnosti spet prinese Krimu, nas je dobro naučila in izučila že njegova zgodovina, prav tako tudi reprezentanci, ki ji poveljuje Bonova. Na Krimu so že večkrat plačali drago šolnino zaradi zgrešenih projektov, zato bi veljalo – v slogu znane floskule: v dobrobit slovenskega rokometa – razmisliti, ali je zdajšnja pot zares prava. Da ne bo potem spet bolela glava, tudi zaradi prazne klubske blagajne...
