Sistemski nadzornik (SSM) je z včerajšnjim dnem v imenu Evropske centralne banke (ECB) prevzel nadzor nad evropskimi bankami in politiki so prepričani, da je evropski bančni sistem danes bolj stabilen, odporen na nepredvidljive šoke ter v končni fazi tudi bolj prijazen do državnih proračunov in varčevalcev. A hkrati prinaša bankam celo paleto dodatnih stroškov, ki bodo pritisnili na dobičke in povzročili morebiti tudi dražitev storitev za komitente. Varnost ni poceni.
Višji stroški nadzora doma in novi v tujini
ECB naj bi za delovanje SSM, ki bo dodatno zaposlil okoli 900 ljudi, po zadnjih dostopnih podatkih porabila okoli 260 milijonov evrov na leto. Znesek bodo v celoti krile banke, ki pa so nad novimi dajatvami vse prej kot navdušene. Med drugim naj bi celo oblikovale predlog o ustanovitvi posebnega odbora, sestavljenega iz predstavnikov bank in ECB oziroma SSM, ki bi nadziral porabo in transparentnost delovanja novega mega nadzornika. V njegovo malho bodo sicer plačevale tako sistemsko pomembne banke, ki jih bo SSM nadziral neposredno – iz Slovenije torej NLB, Nova KBM in Unicredit banka – kot preostale manjše evropske banke. Nobena od bank s sedežem v Sloveniji na vprašanje o novih stroških nadzora ni odgovorila.
Višina prispevka bo poleg tega, ali gre za neposredni ali posredni nadzor, odvisna tudi od velikosti banke in njene tveganosti. Manjše banke bi lahko tako plačale celo manj kot 5000 evrov na leto, medtem ko bodo sistemske banke ECB nakazovale med 150.000 in 15 milijoni evrov (večina naj bi plačevala med 0,7 in dvema milijonoma evrov). Večji del stroškov nadzora predstavljajo variabilni stroški, ki upoštevajo velikost in tveganost banke. A zlasti področje tveganosti banke je po mnenju strokovnjakov slabo definirano in zaradi tega težko primerljivo med bankami, ki so na primer bolj konservativne in manj kreditirajo ter med (redkimi) bankami, ki na primer sledijo priporočilom ECB in podpirajo gospodarstvo s krediti, vendar so zaradi tega lahko njihove bilance izpostavljene večjim tveganjem.
Rast stroškov nadzora pa se seli tudi na domača tla, saj bodo morale banke vsako leto krepkeje podpreti tudi Banko Slovenije. »Postopno bomo začeli povečevati delež pokritja stroškov nadzora. V lanskem letu so banke pokrivale 30,3 odstotka stroškov, letos 36,7 odstotka, leta 2019 pa jih bodo predvidoma v celoti,« so pojasnili v Banki Slovenije. A dejstvo je, da iz poročil Banke Slovenije ni mogoče razbrati, koliko ta dejansko porabi za nadzor bank. Skupaj porabi Banka Slovenije na leto za lastno delovanje sicer med 26 in 30 milijoni evrov (lani so stroški znašali 50 milijonov evrov, a so vključevali še stroške obremenitvenih testov), ni pa jasno, kako so ti stroški razdeljeni po posameznih postavkah oziroma nalogah, ki jih opravlja Banka Slovenije.
Največji strošek vplačila v sklade
A kljub temu bodo po pričakovanjih banke znatno bolj kot stroški nadzora »prizadeli« stroški vplačil v razne sklade. Bančna unija prinaša tako denimo prenovljeno shemo jamstev za depozite do 100.000 evrov, ki bo po osmih letih vredna 55 milijard evrov. V Sloveniji bo sklad oblikovala Banka Slovenije, kamor bodo banke vplačevale denarne prispevke – vsaka bo morala letno prispevati do 0,1 odstotka zneska zajamčenih vlog – dokler sklad ne bo dosegel 0,8 odstotka vseh zajamčenih vlog v slovenskem bančnem sistemu. Skupna vplačila bodo tako presegla 100 milijonov evrov. Še več bodo morale banke vplačati v reševalni sklad, ki bo na evropski ravni prav tako zrasel na 55 milijard evrov. Slovenske banke bodo morale najkasneje tri mesece po uveljavitvi novega zakona o bančništvu vplačati za 2,3 odstotka vsote zajamčenih vlog v bančnem sistemu, kar predstavlja okoli 350 milijonov evrov. Če bo velikost sklada kdaj padla pod 1,4 odstotka vseh zajamčenih vlog, ga bodo morale banke spet napolniti. Koliko bo morala vplačati posamezna banka, bo na podlagi tveganosti določila Banka Slovenije.