Vse bi bilo v redu in prav, če bi vsi ti vinarji upoštevali kriterije, s katerimi se v mednarodnem smislu pojmuje ta vina. Vendar ni tako. Kaj so v bistvu oranžna vina? Kdo si jih je izmislil in kdo poimenoval? Vse skupaj se je začelo pred leti, ko je peščica primorskih vinarjev začela slediti filozofiji pridelave vin, ki so jo izvajali že naši rojaki na italijanski strani: naravni pristop v kmetovanju, biodinamika, tradicionalna vinifikacija – maceracija belih sort ter dolgo zorenje vin v lesenih sodih. Nobene modne muhe in odkrivanja tople vode, le korak nazaj, k naravi in tradiciji. Tako so se rodila vina, ki so jih delali že naši noni: vina lepe jantarne barve s krepkim okusom in dolgo življenjsko dobo, vina brez filtracije in – kar je najpomembnejše – pridelek, ki ne vsebuje pesticidov in drugih enoloških kemikalij.
Imeti občutek za naravo, pridelati naravno vino in biti avtentičen v razvitem svetu pomeni največ. Zato so si ta vina utrla pot v najboljše svetovne eno-gastronomske lokale in pritegnila pozornost tuje strokovne javnosti. Ker vina niso niti bela niti rosé, so jim v tujini nadeli ime orange, kar je sčasoma postala tudi uradna mednarodna klasifikacija. S temi vini smo prišli na svetovni vinski zemljevid, zato bi bilo škoda, da bi zaradi nekaterih, ki na konvencionalen način pridelujejo vina oranžne barve – povečini zgolj zato, ker je to danes trend oziroma dobra tržna niša – izgubili ugled. To ni pošteno do nas, ki se resnično trudimo in tvegamo z našim načinom kmetovanja, zato da bi prišli do čim boljšega produkta, niti do ljudi, ki ta vina pijejo.
