»Zelo vesel in ponosen sem, da sem postal del družine UnitedHealthcare. Uspešno leto je pred nami,« je Jani Brajkovič tvitnil v četrtek, potek ko ni mogel skrivati navdušenja po sklenitvi dogovora z ameriško ekipo, s katero je rešil svoj status v profesionalni kolesarski karavani z novo dveletno pogodbo. Kot se zdi, je po več plateh ekipa kot nalašč zanj in optimizma Belokranjec ne skriva.
Ekipa UnitedHealthcare (UHC) je edina ameriška ekipa s statusom pro kontinental, drugega razreda ekip UCI. »Prokonti« ekipe imajo v primerjavi z elitno sedemnajsterico, v katerih bo v sezoni 2015 sedem Slovencev, nižje proračune, z manj kolesarji (do 20 namesto 30), nastope na največjih dirkah svetovnega koledarja WT pa si pridobijo s povabili organizatorja, za kar je na voljo le nekaj mest. UHC, ki jo sponzorira ameriška zdravstvena zavarovalnica, je prioritetno usmerjena na največje dirke v ZDA, kjer sicer ni dirk WT, vozijo pa tudi del največjih dirk v Evropi.
Že pri iskanju novega tekmovalnega okolja je Brajkovič javno izrazil veliko željo, da bi našel ameriško ekipo. Ne skriva, da se v ZDA dobro počuti. Veliko stikov je navezal v obdobju, ko je vozil za Discovery Channel (2005–2007), Astano (2008–2009) in RadioShack (2010–2011), saj je bila ekipa pod taktirko menedžerja Johana Bruyneela zelo ameriško usmerjena. Ameriška poznanstva so mu bila v največjo pomoč pri navezi z UHC. Poleg tega je zadnja leta Belokranjca vedno vleklo na dirke v ZDA, saj je tam vedno dobro tekmoval, le zadnji dve leti kazahstanska Astana s šefoma Martinellijem in Vinokourovim tam ni veliko nastopala. Tekmovalni program UHC je torej kot nalašč, saj so dirke Po Kaliforniji, Koloradu in Utahu glavni cilji sezone te ameriške ekipe.
»Jani je iskal ekipo, kjer bi lahko bil kapetan in se vrnil na svojo zmagovalno pot. Želel je vzdušje v ekipi, kjer je timsko delo v ospredju. Mi lahko zagotovimo, da prihaja v zdravo skupino, kjer bo imel podporo, da se vrne na mesta, kjer se zmaguje. Verjamem, da je primeren za ekipo tako kot kolesar in kot osebnost,« je bil menedžer ekipe Make Tamayo zadovoljen z dogovorom z najboljšim slovenskim kolesarjem vseh časov. Dobrodošlica ameriškega menedžerja ni le izraz všečne dobrodošlice. Ekipa potrebuje etapnega kolesarja tipa Brajkovič kot suho zlato. Seveda v vrhunski različici. »Ekipa bo v naslednji sezoni spremenila strategijo. Imajo druge dirke v načrtih kot letos,« pojasnjuje Aldo Ino Ilešič, Ptujčan, ki je zadnji dve sezoni vozil za to ekipo in bil predvsem kot pomočnik v sprinterskem vlaku. Tudi zaradi omenjene spremembe strategije so se v ekipi Ptujčanu zahvalili za sodelovanje v prihodnje.
V iztekajoči se sezoni z izjemo dveh zmag v ZDA Američana Reijnena Po Koloradu in enodnevni dirki Philadelphia klasik (drugi Jure Kocjan) zasedba UHC na domačem prizorišču ni posebno blestela. Glede na skupno bero konec sezone so bili šele na 35. mestu svetovne lestvice CQ in tako ena najslabših ekip drugega kakovostnega razreda UCI. Za primerjavo – slovenska Adria Mobil (nivo kontinental) je bila na 43. mestu in glede na dirke konkurenčna po dosežkih.
S tako skromnim tekmovalnim slovesom je bila sprememba strategije za ekipo nujna, saj bi ekipa težko dobila povabila na največje dirke, kot so bile v iztekajoči se sezoni Pariz–Roubaix, Valonska puščica in Milano–San Remo. Ob tem je ekipo zapustil Belgijec Marc De Maar, ki je bil najboljši kolesar v ekipi. Glasna želja UHC je, da bi v letu 2015 dobila povabilo na italijanski Giro, kar je poleg francoskega Toura sanjska želja. Poleg Brajkoviča so že prej angažirali italijanske kolesarje. Marco Canola in Daniele Ratto nista zveneči imeni, je pa prvoomenjeni zmagovalec 13. etape letošnjega Gira, Ratto pa etape na lanski španski Vuelti. Ob tem je eden od športnih direktorjev Roberto Damiani, vozijo pa tudi italijansko znamko koles Wilier, kar ni tako nepomembno, da v konkurenci italijanskih ekip (Androni, Bardiani, Colombia, Neri Sottoli, Vini Fantini) ne bi bili brez možnosti za povabilo. Ob tem se italijanski organizatorji zagotovo zavedajo potenciala ameriškega trga, ki ga s seboj prinaša ameriška ekipa. S te plati je zanimiva za vse druge manjše organizatorje dirk, tudi dirke Po Sloveniji.
»Ta podpis pogodbe je zame korak naprej, ne korak nazaj,« zatrjuje Brajkovič. Zaveda se, da se bo lahko v skladu s povabili na dirke lahko povsem osredotočil na enotedenske etapne dirke, kjer je poleg življenjskega uspeha z devetim mestom na francoskem Touru 2012 in drugim mestom na legendarni enodnevni dirki Po Lombardiji (2008) dosegel tudi največje uspehe. Po zaslugi odlične vožnje na čas in dobre vožnje v klanec, ki odloča na večini krajših etapnih dirk, je od leta 2006 na dirkah svetovne serije (Katalonija, Švica, Romandija, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Po Nemčiji, Kriterij Dauphine) nanizal kar 16 uvrstitev med deseterico. S takim nizom se v tem obdobju lahko pohvali le peščica. Za primerjavo – Simon Špilak ima teh uvrstitev enajst. Tudi zaradi tega je Brajkovič po Marszalekovi metodi na vrhu večne lestvice najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov z 216 točkami, sledi Simon Špilak s 172 točkami.
Česa je sposoben, najbolj dokazuje sanjska pomlad 2010 z vrhuncem z zmago na Kriteriju Dauphine. Junija tistega leta je premagal tudi Alberta Contadorja in, kot zatrjuje, je kaj podobnega še vedno sposoben ponoviti. Pred tem pa je med deseterico končal tudi na dirkah Pariz–Nica, Po Kataloniji in Po Romandiji, Po Kaliforniji in španski Kastilji, kar je izjemen niz. Zmaga na Kriteriju Dauphine ni bila zgolj splet srečnih okoliščin. Po drugi plati bi težko našli takega nesrečneža, ki bi imel v zadnjih dveh sezonah toliko padcev, poškodb, smole in drugih nesrečnih okoliščin. Šele zadnji dni je denimo razkril, kako huda je bila poškodba na italijanskem Giru, a je bolečine ob hitri vrnitvi na dirko Po Avstriji (13. mesto) pred vodstvom ekipe raje tajil, sicer bi ostal še brez kakšne dirke. Proti njemu so se konec sezone zarotile tudi okoliščine z nenastopanjem Astane kot spoštovanja kodeksa kredibilnega kolesarstva.
Ob njegovi izjemni motivaciji za trening, ki mu deloma morda bolj škodi kot koristi, ni bojazni, da se s Fortuno ne bi zmogel vrniti na zmagovalna pota. Zmage se je ob pomoči ekipe zadnjič veselil lani na španski Vuelti na ekipni vožnji na čas, po zaslugi tega pa je en dan tudi vozil z rdečo majico vodilnega. Kot posameznik se je zmage zadnjič veselil 17. julija 2012 na dirki Po Sloveniji v Ljubljani, kamor bi se glede na tekmovalni koledar ekipe lahko vrnil. Da Brajkovič še zdaleč ni odpisan, je dokazal letos avgusta po španski pokrajini Burgos, ko sta ga premagala le Španec Daniel Moreno in Nairo Quintana, zmagovalec italijanskega Gira. »Sem zelo motiviran in verjamem, da bom s to ekipo preživel veliko lepih let,« je za nov zalet motiviran najboljši slovenski kolesar vseh časov, čigar prestop je razumljivo požel veliko zanimanja v kolesarskem svetu.
Dodajmo, da je ekipo poleg Brajkoviča za sezono 2015 našel tudi Grega Bole. Enoletno pogodbo je podpisal s poljsko ekipo CCC Spradi Polkowice, prav tako iz razreda pro kontinental. Poljska ekipa je sezono končala na 29. mestu lestvice CQ in je torej višje kot ameriška UTC.