Izplen je bila nova zaušnica. In to rezultatska. Najbolj boleča, ker je realna. Zaušnica, ki v slovensko smučanje vnaša dodaten pritisk, paniko. Ki kaže, da v življenju nikoli ne more biti tako slabo, da ne bi bilo še slabše. Ko trenerji, kot se je zgodilo na ženski preizkušnji, analizirajo tekmovanje po koncu prve proge, ker se noben reprezentant ne uvrsti na drugo progo, so obrazi zaskrbljeni, resni. Po takšnih porazih se je težko pobrati. Še posebno, ker slovenska alpska smučarska reprezentanca ni močna kot ekipa, temveč kakšna vidnejša uvrstitev med sezono sloni na posameznikih.
Ves čas bivanja v Söldnu so alpskemu smučarskemu vodstvu misli uhajale k današnjemu dnevu, ko bo v podutiški palači zasedal izvršilni odbor SZS. Potem ko so alpski smučarski klubi pred dvanajstimi dnevi odločili, da ne bodo sprejeli varčevalnih ukrepov v obliki odpuščanj trenerjev, gre pričakovati, da bo izvršilni odbor, ki sicer še vedno ne nosi nobene odgovornosti za svoje odločitve, vrnil močan udarec. Bržčas bo sprejel varčevalne ukrepe tako pri alpskem delu zveze kot biatlonu, ki je na svojem zboru prav tako zavrnil sanacijske ukrepe. A finančno stanje je tako slabo, da se alpsko smučanje tudi s šestimi odpuščenimi trenerji, ki jim bo ob takšnem scenariju po pogodbi pripadala še trimesečna odpravnina, in »privarčevanimi« 100.000 evri ne bo rešilo iz težav.
Rešilo se bo šele takrat, ko bo začelo na snegu kazati svojo moč. Ko bo panoga z rezultati poskrbela, da bo tržno zanimivejša. Takšnega preboja pa v kratkem ni na vidiku. Za zdaj kaže, da bo rezultatska beda vidna še bolj, ko bo Tina Maze kmalu postavila smuči v kot.