Vabijo me tudi v norveške klube

Tudi sama mislim, da je to idealno. V Lillehamerju je življenje zelo umirjeno. Ko pride obdobje, ko si zaželim malo bolj raznolikih prizorišč z visokimi hribi in jezerom, pridem na Bled. Vmes so priprave tudi tu v Ramsau.

Življenje je najlepše v naravi. Če je lep dan, je še toliko lepše iti na trening. Na Norveškem smo imeli letos pravo poletje in zaradi tega sem trenirala še več. Uživam, a še vedno sledim programu vadbe. Prepričana sem, da morajo biti treningi pametno izvedeni in ne smejo biti prepuščeni navdihu. Veliko ur trdega treninga je v teh lepih trenutkih.

Tudi sama sem to ugotovila. Ob tem sem popravljala čase na testih v krosu in na stadionu. To je posledica daljših tekov. Na Norveškem je podlaga za tek v naravi mehkejša, noge pri večurnih tekih niso tako utrujene in zbite, posledično sem lahko naredila več. S tem delam manjše korake napredka tudi na razdalji, napredek se vidi tudi v sprintu. Rolke so sicer manjša potuha v primerjavi s smučmi, saj so razlike manjše, a prav te tekme so bile najboljši trening. Zraven je bila enaka konkurenca kot v svetovnem pokalu.

Pri ljudeh so te prireditve zelo priljubljene. Dobro so obiskane, tudi po televiziji imajo dobro gledanost, dobijo bogate sponzorje, s tem pa tudi nagrade in dobro konkurenco. Teh prireditev je veliko. Dobivam že toliko povabil, da bi lahko vsak teden kam šla. Izbrala sem le največje.

To opažam tudi prireditvah, ko navijajo zame, in prek družbenih omrežij, ko se zame zanimajo cele družine. Vabijo me tudi v norveške klube, a povabila zaradi pogodbe s SZS za zdaj še ne morem sprejeti. Želijo, da bi nastopila na državnem prvenstvu, kar pa je pogoj tudi v Sloveniji. So me pa medse povabile tudi ekipe, ki nastopajo na množičnih prireditvah in maratonih. Zadaj imajo močne sponzorje. Razmišljam o ponudbah in po zaključeni karieri v svetovnem pokalu bom poskusila tudi to.

Zares, več vadim prvine za klasiko. Preteklo sezono sem se bolj posvečala drsalnim prvinam tehnike. Drsalnega dela sicer zdaj ne zanemarjam. Preprosto je oblik vadbe za obe tehniki preveč in treba se je specializirati. Tudi zato več tečem kros in manj treninga opravim s kolesom.

Ja, od Ola seveda največ dobim. Ker je tudi največ zraven, a ne morem sprejeti od njega vse. Vsa zadnja leta me spremlja Per Torvik Oyvind (tudi svetovalec reprezentance op.p), z njim največ komuniciram. Sem pa predvsem sama svoja trenerka in zelo ponosna na to, da se večinoma sama odločam. Vendar je dobro imeti nekoga zadaj, ki ve, kaj delam, in me postavi na pravo smer, če zaidem.

Ja, v klasiki. Ker še nimam niti zmagovalnih stopničk. Ja, to bi bilo nekaj. Sprinti bodo kot vsa zadnja leta v ospredju. Tour de Ski bom izpustila, to praznično obdobje pa izkoristila za tekmo skandinavske serije v Falunu, ki bo kot nalašč za generalko za svetovno prvenstvo.

Ah, zame to pomeni le dodatni pritisk in pričakovani kaos. Po svetovnem prvenstvu v Falunu naj bi na tekmah svetovnega po kvalifikacijah preizkusili nov sistem, ko bomo tekmovalci sami na skupnem sestanku izbirali izločilne skupine po vrstnem redu kvalifikacij. Zdaj vse naredi sistem, potem bomo konkurenco izbirali tudi sami. Spremembe želijo na podlagi ugotovitve, da so tekači iz prve polfinalne skupine pobrali tri četrtine zmagovalnih stopničk. Razlog je manj časa za počitek tekačem iz druge skupine, čeprav je razlika le okoli sedem minut. Visok laktat namreč tistim, ki tečejo, prej upade. Ola je bil v Sočiju v prvem polfinalu in tako imel s tem srečo, v Vancouvru je bil v drugi skupini.

Ja, zdaj že za oba konca rečem, da grem domov. Na Norveškem včasih pogrešam domače in govorim, da grem domov na Bled. Na Bledu pa tudi pravim, da grem domov na Norveško. Tja se vračam prvega novembra, pretekli teden je že snežilo, v Sjusjoenu pa so že urejene smučine.