Katja, za smučarsko tekačico živite idilično življenje, Bled in Lillehammer sta idealna kombinacija prebivališč, vmes pa »izlet« na Ramsau in ledenik Dachstein.

Tudi sama mislim, da je to idealno. V Lillehamerju je življenje zelo umirjeno. Ko pride obdobje, ko si zaželim malo bolj raznolikih prizorišč z visokimi hribi in jezerom, pridem na Bled. Vmes so priprave tudi tu v Ramsau.

Kot opažam prek družbenih medijev, na treningu znate uživati v naravi in jo tudi opazite, kar ni ravno običaj za vse športnike v naravi?

Življenje je najlepše v naravi. Če je lep dan, je še toliko lepše iti na trening. Na Norveškem smo imeli letos pravo poletje in zaradi tega sem trenirala še več. Uživam, a še vedno sledim programu vadbe. Prepričana sem, da morajo biti treningi pametno izvedeni in ne smejo biti prepuščeni navdihu. Veliko ur trdega treninga je v teh lepih trenutkih.

Poleti ste nastopili na tekaških festivalih Blink in Toppidrettsveka na Norveškem. Na festivalu Blink ste celo zmagali na 10 kilometrov s skupinskim startom, v sprintu pa ste osvojili tretje mesto. Je to višja raven kot lani?

Tudi sama sem to ugotovila. Ob tem sem popravljala čase na testih v krosu in na stadionu. To je posledica daljših tekov. Na Norveškem je podlaga za tek v naravi mehkejša, noge pri večurnih tekih niso tako utrujene in zbite, posledično sem lahko naredila več. S tem delam manjše korake napredka tudi na razdalji, napredek se vidi tudi v sprintu. Rolke so sicer manjša potuha v primerjavi s smučmi, saj so razlike manjše, a prav te tekme so bile najboljši trening. Zraven je bila enaka konkurenca kot v svetovnem pokalu.

Tudi največji norveški mediji, ne samo specializirani, so tem prireditvam posvečali veliko pozornosti.

Pri ljudeh so te prireditve zelo priljubljene. Dobro so obiskane, tudi po televiziji imajo dobro gledanost, dobijo bogate sponzorje, s tem pa tudi nagrade in dobro konkurenco. Teh prireditev je veliko. Dobivam že toliko povabil, da bi lahko vsak teden kam šla. Izbrala sem le največje.

Očitno ste na Norveškem že zelo prepoznavni?

To opažam tudi prireditvah, ko navijajo zame, in prek družbenih omrežij, ko se zame zanimajo cele družine. Vabijo me tudi v norveške klube, a povabila zaradi pogodbe s SZS za zdaj še ne morem sprejeti. Želijo, da bi nastopila na državnem prvenstvu, kar pa je pogoj tudi v Sloveniji. So me pa medse povabile tudi ekipe, ki nastopajo na množičnih prireditvah in maratonih. Zadaj imajo močne sponzorje. Razmišljam o ponudbah in po zaključeni karieri v svetovnem pokalu bom poskusila tudi to.

Kateremu delu vadbe ste namenili več pozornosti? V Falunu na svetovnem prvenstvu bo sprint v klasični tehniki.

Zares, več vadim prvine za klasiko. Preteklo sezono sem se bolj posvečala drsalnim prvinam tehnike. Drsalnega dela sicer zdaj ne zanemarjam. Preprosto je oblik vadbe za obe tehniki preveč in treba se je specializirati. Tudi zato več tečem kros in manj treninga opravim s kolesom.

Verjetno je Ola vaš glavni svetovalec pri načinu treninga?

Ja, od Ola seveda največ dobim. Ker je tudi največ zraven, a ne morem sprejeti od njega vse. Vsa zadnja leta me spremlja Per Torvik Oyvind (tudi svetovalec reprezentance op.p), z njim največ komuniciram. Sem pa predvsem sama svoja trenerka in zelo ponosna na to, da se večinoma sama odločam. Vendar je dobro imeti nekoga zadaj, ki ve, kaj delam, in me postavi na pravo smer, če zaidem.

Sanje? Zmaga v svetovnem pokalu?

Ja, v klasiki. Ker še nimam niti zmagovalnih stopničk. Ja, to bi bilo nekaj. Sprinti bodo kot vsa zadnja leta v ospredju. Tour de Ski bom izpustila, to praznično obdobje pa izkoristila za tekmo skandinavske serije v Falunu, ki bo kot nalašč za generalko za svetovno prvenstvo.

Govorijo o spremembah sistema sprinta. Za kaj gre?

Ah, zame to pomeni le dodatni pritisk in pričakovani kaos. Po svetovnem prvenstvu v Falunu naj bi na tekmah svetovnega po kvalifikacijah preizkusili nov sistem, ko bomo tekmovalci sami na skupnem sestanku izbirali izločilne skupine po vrstnem redu kvalifikacij. Zdaj vse naredi sistem, potem bomo konkurenco izbirali tudi sami. Spremembe želijo na podlagi ugotovitve, da so tekači iz prve polfinalne skupine pobrali tri četrtine zmagovalnih stopničk. Razlog je manj časa za počitek tekačem iz druge skupine, čeprav je razlika le okoli sedem minut. Visok laktat namreč tistim, ki tečejo, prej upade. Ola je bil v Sočiju v prvem polfinalu in tako imel s tem srečo, v Vancouvru je bil v drugi skupini.

Kam torej ob odhodu z Ramsaua? Domov na Norveško ali domov na Bled?

Ja, zdaj že za oba konca rečem, da grem domov. Na Norveškem včasih pogrešam domače in govorim, da grem domov na Bled. Na Bledu pa tudi pravim, da grem domov na Norveško. Tja se vračam prvega novembra, pretekli teden je že snežilo, v Sjusjoenu pa so že urejene smučine.