Da se počasi oblikuje dno po krepkih padcih, je 15. oktobra najprej z močnim padcem v dopoldanskih urah po ameriškem času, potem pa obratom za 180 stopinj še isti dan, nakazal ameriški trg. Optimizem se je hitro preselil tudi na druge trge po svetu in se nadaljuje vse do trenutka pisanja današnjega prispevka. Glavni svetovni indeksi se počasi vračajo na septembrske vrednosti, hitro pa so poniknile tudi negativne novice z naslovnic glavnih (finančnih) medijev, ki so slehernemu bralcu ponujale številne razlage za padce. Svetovni finančni svet se je tako očitno vrnil v stare planetarne tirnice.
»In vendar se vrti,« bo tako kar primeren 381-letni citat znanstvenika Galileja za razmere po svetovnih finančnih trgih v zadnjih tednih. Da bo tako tudi v prihodnje, kaže zadnji Fedov zapisnik, v katerem so člani izrazili zaskrbljenost zaradi nizke gospodarske rasti v Evropi, na Japonskem in Kitajskem, kar lahko slabo vpliva na ameriški izvoz. Nič kaj dosti bolj pa niso bili navdušeni nad splošno apreciacijo ameriškega dolarja, ki lahko negativno vpliva na doseganje Fedove ciljne dvoodstotne inflacije. S tem so zapisali implicitno matematično enačbo, ki po vnosu vseh spremenljivk vrne enak rezultat kot podobne enačbe v preteklosti. Fed bo tako očitno z dvigovanjem ključne obrestne mere čakal dlje, kot je bilo pričakovano v preteklih mesecih.
Svojevrsten tobogan smrti pa od sredine junija in vrednosti 105 dolarjev za sodček beleži tudi nafta (WTI), ki še ni našla dobre cenovne podpore; zadnja se nekako kaže pri nivojih 80 dolarjev. Enega od razlogov za padce cene lahko iščemo v povečani globalni ponudbi nafte, saj ZDA načrpajo najvišje vrednosti v zadnjih treh desetletjih, poleg tega se tudi Rusija približuje rekordnim načrpanim količinam. Če bodo novi padci, tako lahko pričakujemo, da bodo nekatere glavne izvoznice nafte razmišljale v smeri zmanjševanja količine in tako poskušale ustaviti nadaljnji padec cene, saj prav naftni »dolarji« za mnoge države izvoznice predstavljajo pomemben vir prihodkov.