V kabinetu Jean-Clauda Junckerja so minuli teden, takoj po nominaciji Violete Bulc, ugotavljali, da se nova slovenska kandidatka hitro uči, včeraj pa je to dokazala tudi na zaslišanju. Govorila je energično in vse zaslišanje v tekoči angleščini. V primerjavi s predstavitvijo Alenke Bratušek se je tudi večkrat nasmehnila. Čeprav so se mnogi evropski mediji pred njenim zaslišanjem večkrat osredotočali na njeno osebno življenje, vprašanj o svojih konjičkih ni dočakala. Nekateri poslanci so ostro kritizirali bodočega predsednika komisije Junckerja, ki poslancem ni odgovoril na njihovo pismo, zakaj namerava zamenjati za ta resor že odobrenega komisarskega kandidata Maroša Šefčoviča.

Bulčeva je o prometu govorila kot o hrbtenici evropskega gospodarstva in življenja. Mnogokrat se ga podcenjuje in se ga vidi zgolj kot problem. Med predstavitvijo in odgovori na vprašanja je pojasnjevala, kako namerava ta odnos spremeniti. Od članov parlamentarnega odbora je dobivala podobna vprašanja kot pred tremi tedni Šefčovič, v skladu z znanimi usmeritvami evropske komisije pa je ponujala podobne odgovore in vanje vnašala tudi osebno noto.

Del 300 milijard naložb tudi prometu

Zagotovila je, da želi zagotoviti moderen in učinkovit evropski promet. Aktivnosti za čezevropsko prometno omrežje se morajo nadaljevati, moderna in učinkovita prometna infrastruktura pa lahko predstavlja del rešitve za gospodarsko rast Evrope. Mesta, majhna in srednje velika podjetja, prevoznike in države članice namerava pozvati k vlaganju v promet. Niz vprašanj za Bulčevo je obsegal njene poglede na ladijski promet, cestninjenje, socialne pravice delavcev v prometnem sektorju, urejanje mobilnosti v urbanih okoljih, dostopnost vseh vrst prometnih sredstev invalidom pa vse do cestne varnosti. Njeni odgovori so bili večplastni, v njih pa ni nizala zgolj statističnih podatkov. Pri tematikah, za katere se še ni imela imela časa pripraviti na zaslišanje in zato ni imela izdelanega mnenja, tega ni skrivala. S svojimi odgovori se je opredelila kot zagovornica pravic potnikov, delavcev v prometnem sektorju in tudi kot okoljevarstveno zavedna komisarska kandidatka.

Glede vlaganj v prometno infrastrukturo je dejala, da bodo stroške zanje morali plačevati tudi tisti, ki jo bodo uporabljali, če teh vlaganj ne bo, pa bo Evropa izgubila svojo konkurenčno prednost. Cilj Bulčeve bo tudi, da bo del 300 milijard evrov vrednega investicijskega svežnja nove komisije, s katerim namerava skupaj z zasebnim sektorjem oživiti gospodarstvo, namenjen prometnemu sektorju. O zadnjem nemškem predlogu cestninjenja, pri katerem bi največje breme morebiti na novo uvedenih vinjet padlo na pleča tujcev, se ni hotela konkretno izreči. Vse države imajo svojo pravico določiti način cestninjenja, vendar je treba pri tem upoštevati temeljne evropske vrednote, ne sme prihajati do diskriminatornosti. Socialnega dampinga pravic zaposlenih v prometnem sektorju se namerava lotiti z inovativnimi rešitvami in se v dialogu z državami in podjetji osredotočiti na odpravljanje njegovih vzrokov.

»Ne« praznim tovornjakom, »da« rečnemu prometu

Poslance je zanimalo tudi, kako bo v svoje razumevanje delovanja prometnega resorja vključila okoljevarstvene ambicije, denimo za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Sama se namerava boriti za to, da se bodo tovornjaki v domovino vračali polno naloženi, ne pa prazni. Zavzela se je tudi za okrepitev in modernizacijo ladijskega prometa po rečnih poteh.

Bulčeva je prav tako pojasnjevala, da je močna zagovornica koncepta enotnega evropskega neba, s katerim bi določili enotnejše zračne koridorje letalom v evropskem zračnem prostoru, posledično krajše poti in verjetno tudi nižje stroške za potnike. Za večjo prometno varnost in doseganje ambicioznega cilja nič mrtvih na evropskih cestah, kjer vsako leto še vedno umre 26.000 ljudi, je po njenem mnenju treba nenehno izobraževati vse generacije o prometni varnosti. Zagotovila je, da bodo pravice potnikov visoko na njeni prioritetni lestvici, prav tako pa je izrazila upanje, da bodo države članice bolj spoštovale konvencije, ki od njih zahtevajo zagotavljanje boljše dostopnosti invalidom v prometni infrastrukturi.

Oceni Bulčeve in Šefčovičeve predstavitve (slednji se je včeraj zvečer za resor energetske unije predstavljal istočasno kot slovenska kandidatka) bosta znani danes. Če bosta pozitivni, ne bo več ovir za jutrišnjo potrditev celotne komisarske ekipe v evropskem parlamentu.