To delamo. Vsakodnevno se pogovarjamo z ljudmi. V Adeccu, v celotnem sektorju zaposlitvenih agencij pa še toliko več, vsaj 200 ljudi vsak teden nekaj vprašamo, recimo, kaj bi radi delali, kako, v kakšni obliki, za kakšno plačilo, v katerih panogah, na kakšni geografski oddaljenosti. Hkrati vsaj sto podjetij vprašamo, kaj potrebujejo oziroma kaj bi potrebovala, če bi iskala nove delavce. Polovica podjetij namreč pravi, da ne potrebuje nič, še svojih delavcev imajo preveč.
Kaj so tiste največje razlike med pričakovanji delodajalcev in delavcev?Skupno jim je, da vsak zase išče najboljše. Seveda so vmes preračunljivci – na obeh straneh – ki v to razmerje ne vstopajo najbolj pošteno. Ampak v resnici je takih zelo malo. Kajti če podjetje ponudi pošteno delo za neko normalno plačilo, potem tudi delavci zelo radi opravijo svoje naloge in nadaljujejo naslednje izzive. Najraje seveda v istem podjetju, a kljub temu ne 30 ali 40 let kot naši starši. Zdaj si tudi delavci sami želijo sprememb. Težje je seveda tistim, ki morajo iskati nove priložnosti, ker so v to prisiljeni.
To je eden glavnih očitkov agencijskemu delu, da ne daje varnosti.Podjetja dobivajo naročila in iščejo nove kupce. Tako kot pri njih ni stalnosti, je tudi delodajalci nimajo. Seveda so za določen obseg poslovanja, tam okoli 80 oziroma 90 odstotkov, prepričana, da lahko zaposlovanje načrtujejo dolgoročno s pogodbami za nedoločen čas, za preostali del pa morajo iskati fleksibilne oblike zaposlovanja. Verjetno ima smisel, da ob izrednem naročilu za nekaj mesecev zaposlijo dodatno delovno silo. Agencijski delavci so le ena od oblik fleksibilnega zaposlovanja, a še to obrobna, saj predstavljajo približno en do dva odstotka delovne sile v Sloveniji. Fleksibilnost za delavca res pomeni, da ima najverjetneje pogodbo za omejen čas. Toda agencije smo edine, ki za delavca po izteku tega časa poskrbimo. Naša naloga je, da mu še pred iztekom pogodbenega razmerja pripravimo možnosti za naprej, da nadaljuje naslednjo zgodbo. Seveda pri tem ne moremo biti stoodstotno uspešni. Smo pa precej.
To je lepša plat zgodbe. Obstaja še tista druga, po kateri številne agencije izkoriščajo delavce, jim ne plačujejo, prav tako ne poravnavajo socialnih prispevkov zanje...Od sprejetja novega zakona o delovnih razmerjih je področje agencijskega dela dobro urejeno. Niso pa se še mogli pokazati vsi učinki nove ureditve, saj so zadnji ukrepi začeli veljati šele poleti. Dejansko obstajata dve vrsti agencij. Tiste, ki delujemo na trgu transparentno in imamo svoj naslov, na katerem nas lahko vsakdo kadar koli poišče, poslujemo pa z različnimi delodajalci in različnimi delavci. Druge agencije so morda nekoliko bolj špekulativne in so bile ustanovljene za izvedbo nekega konkretnega posla, zaključek zgodbe pa ni nujno povsem jasen. Na avgustovskem seznamu ministrstva za delo je 137 agencij, toda takšnih, za katere bi znal našteti imena in priimke ter naslove, ni več kot 20. Pa to področje spremljam že 15 let. Seznam vseh agencij se je sicer zdaj nekoliko skrčil, ker smo morali letos ponovno oddati vloge za vpis in po novi zakonodaji priložiti bančne garancije. Verjamem, da bo v prihodnje večji red tudi zato, ker bodo morale agencije od leta 2015 dalje poskrbeti za neodvisna revizorska poročila, da imajo poravnane vse obveznosti do delavca in države ter da spoštujejo zakonodajo. Ne glede na svoj namen pa agencije ne morejo obstajati brez naročnikov. Zato si samo želim, da bi tudi slovenski delodajalci spoznali, da se jim splača sodelovati z agencijami, ki imajo neko tradicijo in storitve opravljajo z dodano vrednostjo, hkrati pa nihče ni prikrajšan – ne oni, ne delavec, ne država.
So vse ugledne agencije v vašem združenju?V združenju nas je 13, še nekaj spoštovanja vrednih agencij pa ni vključenih vanj. Združenje ima sicer predvsem nalogo strokovno pomagati agencijam, ki želijo delati dobro. Nimamo nikakršnih nadzornih funkcij, te so povsem v pristojnosti države. Sodelovali smo pri pripravi nove zakonodaje in tu moram pohvaliti ministrstvo za delo, ki je v veliki meri prisluhnilo našim predlogom. Področje, ki bi ga bilo treba še urediti, bo pa to izredno težko, je tako imenovani beg v outsourcing (oddajanje naročil zunanjim izvajalcem, op. p.). Kajti agencije moramo delovati po zelo jasnih pravilih, ki so v resnici nadstandardna, saj morajo le redki delodajalci v Sloveniji predložiti bančne garancije in revizijska poročila o izpolnjevanju svojih obveznosti. Redko katerega delodajalca tudi tako pogosto obišče inšpekcija. Problem je drugje. Določena podjetja se ne bodo želela javno registrirati kot agencije za zaposlovanje, ampak bodo delovno silo zagotavljala ilegalno na sivem trgu. Na njem pa danes ni nobene kontrole. Nihče ne preverja, kakšne pogodbe so sklenjene med podjetji, ali so recimo pogodbe med podjetji in samozaposlenimi takšne, da slednjim omogočajo izpolnjevanje vseh njihovih obveznosti.
Tudi agencijski delavci imajo praviloma najnižje plače, najmanj dopusta in nobenih dodatnih pravic, kot je recimo bolniška.Vse agencije v združenju spoštujemo ureditev, po kateri je plača napotenega delavca enaka, kot če bi ga v podjetju zaposlili direktno. Enako mu pripadajo vsa nadomestila. Je pa med napotenimi delavci malo direktorjev, menedžerjev ali visoko strokovno usposobljenih delavcev. Proizvodno podjetje, ki išče 400 dodatnih delavcev, ne potrebuje niti enega dodatnega računovodje, komercialista, verjetno tudi ne dosti več inženirjev.
Je agilnost vaša prednost pred zavodom za zaposlovanje?Agencije in zavod nismo konkurenca, čeprav delamo delno na istem področju. Agencije imamo v svojih bazah vse vrste kandidatov, večino celo takšnih, ki so že zaposleni. Pri nas želimo delati s tistimi, ki si želijo delati in aktivno iščejo delo. Mi zaposlujemo, izvajamo head hunting (lov na talente, op. p.), kadrovsko-svetovalne storitve za naše naročnike, tudi prezaposlovanje in obračune plač.
Zavod ni vaša konkurenca, kaj pa linkedin?Delno zagotovo, ker je postal zelo učinkovit, saj na tej spletni platformi po mojem najdete več življenjepisov Slovencev kot kjer koli drugje. Delodajalci jo vedno bolj uporabljajo, saj je v Sloveniji najbolj prepoznavna, v tujini pa je še nekaj drugih podobnih omrežij. Prednost agencij pred njimi je zagotovo v tem, da delujemo tudi fizično. Kajti jaz se lahko prijavim na linkedin kot Franc Ferdinand in zapišem vse, kar znam ali pa tudi ne znam, medtem ko pri nas vendarle poteka še preverjanje sposobnosti, o kandidatu se pogovarjamo v smislu, ali lahko, ali bo in ali ustreza. Življenjepis pokaže približno preteklost nekoga, ne pove pa nič o njegovi osebnosti. Mi skušamo z živo sliko predstaviti kandidata na pravi način, pa tudi kandidatu dati takšno priložnost, ob kateri se bo on dobro počutil. Kajti nismo vsi za vse.
Bi moral tudi zavod delavce in delodajalce obravnavati bolj osebno oziroma ali bi lahko bil učinkovitejši?Sem pripadnik pogleda na polprazen kozarec, torej da je vedno lahko bolje. Težko pa ocenjujem njegovo delo, ker ga podrobno ne poznam. Seveda smo tudi mi uporabniki njihovih storitev in v tem pogledu lahko rečem, da skozi čas lepo napredujejo v razumevanju, kaj mi počnemo in potrebujemo. Tudi drugi delodajalci mi povedo, da so z njihovimi storitvami bolj zadovoljni kot v preteklosti.
Kako bi lahko zmanjšali brezposelnost pri nas?V Sloveniji potrebujemo nova podjetja, torej nove investitorje, od katerih bi vsak odprl sto ali več delovnih mest. Ne predstavljam pa si, da bi nekdo želel na novo zaposliti pet ali deset tisoč ljudi. Slovenija za take investicije ni zanimiva, ker imajo že samo države v naši bližnji okolici, recimo Madžarska, cenejšo delovno silo in so pripravljene več ponuditi tujemu investitorju, pa tudi bazen delavcev je pri njih večji. Ob spodbujanju prihoda manjših tujih podjetij pa bi morali predvsem obstoječim podjetjem pri nas omogočiti, da bi zaposlila enega delavca več. Podjetja v tem trenutku nimajo naročil ali kapitala, da bi investirala v neke nove projekte. Ali pa si tega enostavno ne upajo, ker menijo, da je slovenska zakonodaja glede procesa zaposlovanja in odpuščanja pretoga. Zato rajši ne naredijo nič, kar pa je verjetno najslabše.