Pri delovanju mreže podjetij, ki jih za opravljanje poslov ustanavljajo slamnati lastniki, med katerimi prednjačijo osebe s socialnega dna ali tuji državljani, imajo ključno vlogo notarji. Ti so namreč kot nosilci javnih pooblastil ob overitvi listin pristojnim organom dolžni naznaniti tudi sume kaznivih dejanj in pranja denarja. A tega vsaj v primeru mreže, ki smo jo v Dnevniku razkrili včeraj, očitno niso počeli. Ravno nasprotno, četudi obstaja več razlogov za sum, da so bila slamnata podjetja namenjena davčnim utajam, so nekateri notarji z upravljalci te mreže spletli tesne poslovne in zasebne stike. Od njih so celo kupovali prestižne avtomobile.

Eden od teh je Jože Sikošek, dolgoletni »hišni« notar poslovneža Andreja Jeršiča, ki je bil lani oktobra zaradi davčne zatajitve pri poslih z avtomobili obsojen na štiri leta in deset mesecev zapora. Prav Jeršič je po naših podatkih dejanski vodja mreže okrog sto slamnatih podjetij, skozi katero se prek različnih poslov, domnevno tudi fiktivnih, pretakajo milijoni evrov. Med drugim tudi od prodaje avtomobilov. Samo letos je njegova notarska pisarna zanj opravila okrog dvajset poslov, povezanih s prepisi lastništva podjetij. Ta so uradno v rokah slamnatih oseb iz Slovenije in tujine.

Nosil mu je listine in prodajal avtomobile

A Jeršiča in Sikoška, ki naj bi po navedbah več virov v prihodnjih mesecih zaprl svojo notarsko pisarno in se preselil v tujino, povezujejo tudi drugi posli. V uredništvu Dnevnika smo tako pridobili račun, ki ga je izdalo podjetje Mar Marketing. To je marca lani v Sloveniji prodalo novi avtomobil znamke jaguar XF 2.2 razreda D premium. Iz računa je razvidno, da ga je kupila notarka Maša Mažgon, takrat še soproga in pomočnica znanega ljubljanskega notarja Jožeta Sikoška. Cena: 42.500 evrov. To je krepko manj od uradnih cen tega modela na trgu. Te se gibljejo od 49.000 do 52.000 evrov. Mažgonova nam je včeraj potrdila, da sta se o nakupu dogovarjala Sikošek in Jeršič. »Za večji del kupnine sem vzela posojilo pri banki, denar za predujem pa je izviral iz naslova delitve skupnega premoženja z Jožetom Sikoškom,« nam je pojasnila Mažgonova. »Za avtomobil so bile plačane vse davščine, o čemer sem se prepričala pri pristojnem davčnem uradu. Tudi izvor vozila sem preverila pri eni od avtohiš,« je še dodala.

Gre za posel, ki bi moral biti za vsakega notarja že po naravi sumljiv. Podjetje Mar Marketing je bilo ustanovljeno le štiri mesece, preden je Sikošku prodalo omenjeni avtomobil. Domuje v poštnem nabiralniku v Trzinu, v katerem ima sedež več deset drugih slamnatih podjetij. Nima ne zaposlenih ne spletne strani. Podjetje je leta 2012 ustvarilo slabih 25.000 evrov prihodkov, kar je skoraj polovico manj od vrednosti avtomobila. Bilanc za leto 2013 ni objavilo, že od lanskega novembra pa ima blokiran račun.

Zakaj Sikošek ni posumil, da je kaj narobe?

Kako je podjetju kljub temu uspelo avtomobil uvoziti po ceni, za petino nižji od redne? In zakaj se Jožetu Sikošku ob »referencah« prodajalca ni posvetilo, da je z njim kaj narobe?

Odgovor na to vprašanje se skriva v poslovnih povezavah Jožeta Sikoška z Jeršičem. Da je slednji pravi lastnik podjetja Mar Marketing, nakazujeta vsaj dva podatka. Prvič, uradni ustanovitelj Mar Marketinga je podjetje Top Avtomobilček iz Šempetra pri Gorici. To naj bi imelo po navedbah naših virov eno od ključnih vlog v Jeršičevi mreži. Tudi to ne objavlja bilanc, a očitno na veliko posluje. O tem priča večje število spletnih oglasov, prek katerih podjetje Top Avtomobilček prodaja avtomobile. In drugič, na naslovu tega podjetja je pred tem delovalo podjetje Jam Avto. Njegov lastnik je bil Miran Bolčina, domnevno Jeršičev dolgoletni sodelavec. Tako Top Avtomobilček kot Jam Avto sta bila že lani pod drobnogledom tržnega inšpektorata. Ta je ugotovil več kršitev. V Top Avtomobilčku tako niso označevali cen vozil, prav tako pa pri najmanj enem poslu niso izdali garancijskega lista. Zaradi zaposlovanja na črno je inšpektorat podjetje zaradi suma zatajitve davčnih obveznosti prijavil tudi finančni upravi.

Romuni, ki razumejo slovensko

Zakaj je poslovno sodelovanje med Sikoškom in Jeršičem sporno? Po naših podatkih so bile med Sikoškovimi »strankami« tudi osebe, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da tega, kar jim je ob overitvi prebral notar, niso razumele. Slamnati direktorji podjetij v veliki večini primerov prihajajo s socialnega dna, svoj podpis pa so zaradi stiske pripravljeni »prodati« za nekaj deset evrov. V enem primeru je pri Sikošku listino o prepisu lastništva overil državljan Romunije, ki ga ob obisku pri notarju ni spremljal prevajalec. Sikošek se je pred očitki, da ni ravnal po zakonu, zelo verjetno vnaprej zavaroval z navedbo v listini, da je romunski državljan razumel slovensko.

V obeh primerih bi moral notar, kot so nam zatrdili sogovorniki, ki so želeli ostati neimenovani, o overitvi listine vsaj dobro razmisliti. A tega v notarski pisarni Sikošek očitno niso storili. »Na podlagi osebnega dokumenta, ki je podlaga za identifikacijo stranke, s tem pa tudi podlaga za sestavo notarske listine, ni mogoče opaziti socialnega statusa osebe,« nam je včeraj dejal Sikošek. »Tudi sicer notar ne sme poslovati v zadevah tako, da stranke ločuje po njihovem statusu, saj bi to vodilo v diskriminacijo strank,« je še dodal.

Se notarjem ponavlja afera Orion?

Da Sikošek znamenj, da je s serijskim ustanavljanjem in prepisovanjem podjetij nekaj narobe, ni videl, je kljub vsemu težko verjeti. Redni gostje njegove pisarne so bile brezposelne osebe, ki so po javno dostopnih podatkih zastopniki več deset podjetij. Nobeno od teh podjetij ni ustvarjalo opaznejšega prometa, številna pa so po dveh letih zaradi neoddajanja bilanc končala v izbrisu. Po naših informacijah so te osebe k Sikošku ali drugim notarjem velikokrat prihajale skupaj s »spremljevalcem«, torej osebo iz ožjega Jeršičevega kroga. Ne samo da notar ni preveril, ali se te ukvarjajo s spornimi posli, zaradi česar bi lahko zavrnil notarsko overitev podjetij, povezanih z njim. Z Jeršičem se je celo dogovoril o poceni nakupu prestižnega avtomobila, in to v času, ko je isti Jeršič prav zaradi poslov z avtomobili, ki so mu prinesli dva milijona evrov premoženjske koristi, že sedel na zatožni klopi. V Sikoškovo pisarno je na zasebne obiske prihajal tudi sam Jeršič.

Gre za zgodbo, ki močno spominja na pričevanja strank notarjev iz afere Orion. Tudi tam posojilojemalci niso vedeli, da ne podpisujejo pogodb o kreditu, ampak pogodbe, s katerimi so lastništvo hiše prenesli na Orion, saj jim tega niso razložili notarji. Naključno ali ne, se osebe iz afere Orion pojavljajo tudi v Jeršičevi mreži, le da so zdaj zavedeni uradni ustanovitelji podjetij. Drugoobtoženi v zadevi Orion Aleš Alojzij Rus je skupaj z Jeršičem zastopnik nemškega podjetja E-Emporium, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov. Pri poslih nekaterih podjetij iz mreže naj bi sodelovala tudi nekdanja prokuristka Oriona Barbara Podlogar.