Ker se na Zavodu RS za zaposlovanje zavedajo, da mladi, ki vstopajo na trg dela, nimajo ustreznih kompetenc, poklicnih znanj in delovnih izkušenj, jim z različnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja skušajo to omogočiti. Tako so v letošnjih devetih mesecih v programe usposabljanja in izobraževanja vključili 370 mladih Posavcev, lani pa 442.
Največ mladih se je zaposlilo po zaključenem praktičnem usposabljanju na konkretnem delovnem mestu. Sledijo programi, ki omogočajo pridobivanje konkretnih poklicnih znanj in veščin, kot so usposabljanje za upravljalce težke gradbene mehanizacije, viličariste, varilce, varnostnike in programi, ki so oblikovani »po meri delodajalcev«.
Do kompetenc, a še brez službe
Manj zaposlitev je bilo ustvarjenih po zaključenih računalniških usposabljanjih, tečajih tujih jezikov ter usposabljanjih za vodenje projektov. Vendar pa gre za splošne prenosljive kompetence, ki gotovo dvigujejo konkurenčnost mladih na trgu dela in po katerih delodajalci tudi vse pogosteje sprašujejo. Tudi po zaključku podjetniških usposabljanj je bil odstotek zaposlitev visok.
Za delodajalce najbolj zanimive pa so subvencije. Zavod je z njimi letos dodatno spodbudil zaposlitev 60 mladih Posavcev, 49 dolgotrajno brezposelnih mladih pa se je vključilo v programe javnih del. Vsi ti ukrepi so pripomogli, da se je letos zaposlilo 800 mladih Posavcev.
S programi usposabljanja hitreje do izvedbe ideje
Programe zaposlovanja že vrsto let izvajajo tudi v Domu starejših občanov Krško. »Ocenjujemo, da so programi spodbujanja aktivne politike zaposlovanja, kot je usposabljanje na delovnem mestu in vključevanje brezposelnih oseb v programe javnih del, zelo primerni, saj iskalci zaposlitev spoznavajo nova dela, delodajalci pa predhodno spoznajo potencialne kadre, s katerimi želijo sodelovati«, je pojasnila direktorica Nuša Masnik.
Mojca Žganec Metelko, direktorica Zavoda Knof, so. p., socialnega inkubatorja Posavja, vodja PC Stara šola, je prav tako pohvalila zavodske programe. »Programi usposabljanja so omogočili pospešen napredek posamezne poslovne ideje, ki se je razvijala v socialnem inkubatorju Knof, ter omogočili lažji zagon, ki ga je na začetku vedno težko financirati. Programi so omogočili, da so si tudi mladi brez prihodkov lahko pokrili nekaj potnih stroškov za to, da so vsak dan prišli do inkubatorja ter so se lažje posvetili razvoju lastne ideje. Programi so sicer zelo kratki in bili bi še učinkovitejši, če bi lahko delodajalec ponudil okrepljeno mentorstvo, za kar pa je v programu namenjenega premalo denarja.« jpš