V Evropi kar 25 odstotkov delavcev navaja, da stalno oziroma večino delovnega časa doživljajo z delom povezan stres, približno enak je odstotek tistih delavcev, ki menijo, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. Na drugi strani se 80 odstotkov delodajalcev v Evropi sicer zaveda, da je stres v delovnem procesu problem, a jih večina nima izdelanega sistematičnega pristopa za obvladovanje psihosocialnih tveganj.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zato organiziralo mednarodno konferenco z naslovom Kako z boljšo organizacijo dela in boljšim vodenjem do zdravja in zadovoljstva delavcev. Udeležili so se je strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške ter iz Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu in Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound). Skrb za zdravje in dobro počutje na delovnem mestu, kjer je ogroženost slovenskega delavca po raziskavah Eurostata višja od povprečja EU, ne vplivata le na zdravje posameznika, temveč tudi na produktivnost in inovativnost delavca na delovnem mestu, poudarjajo na ministrstvu. Raziskave namreč kažejo, da se izpostavljenost delavcev sicer znatno razlikuje glede na sektor aktivnosti, spol, starost in poklic, a skupne številke kažejo na splošno skrb zbujajoče stanje.
Slovenci se počutijo izmozgani
Na drugi strani se 80 odstotkov delodajalcev v Evropi sicer zaveda, da je stres v delovnem procesu problem, a jih večina nima izdelanega sistematičnega pristopa za obvladovanje psihosocialnih tveganj.
Med Slovenci pa je občutek, da jih na delovnem mestu spremlja stres, še večji, saj jih tako ocenjuje kar 72 odstotkov, sta poudarila William Cockburn iz Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ter Oscar Vargas iz Evropske fundacije za izboljšanje življenjskega in delovnega okolja. Poleg tega, da smo Slovenci na delovnem mestu izpostavljeni zahtevam po hitro in učinkovito opravljenih nalogah, trpimo zaradi prevelikega obsega delovnih nalog in slabe organizacije dela. Zelo nas teži tudi negotovost zaposlitve.
Kot je povzeti iz ugotovitev dr. Aleksandre Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, se tudi zdi, da smo v Sloveniji od pojma prožne varnosti, ki je v interesu tako nacionalnega gospodarstva kot delodajalcev in do neke mere tudi delavcev, zdrsnili v prekernost. Ker se prekerni delavec ne istoveti z delodajalcem, pa v takem položaju izgubljajo vsi, delodajalec, prekerni delavec in ne nazadnje tudi delavec, ki načeloma zaradi svojega zaposlitvenega statusa uživa polno pravno varnost. Slednji se namreč zaveda, da bo v primerjavi s prekernim delavcem za delodajalca lahko nekonkurenčen in bo morda zamenjan z novim prekernim delavcem.
Neustrezno obravnavanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, kamor poleg stresa spadajo tudi trpinčenje, nasilje in drugo, pa lahko vodi v duševne in vedenjske motnje ter druge zdravstvene težave, kot so glavoboli, rane na želodcu, povišan krvni tlak in infarkt, ter v različne odvisnosti, depresijo in celo samomor, poudarjajo strokovnjaki. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so namreč duševne in vedenjske motnje med najpogostejšimi razlogi za bolniško odsotnost in prezgodnjo upokojitev. Še bolj skrb zbujajoče pa je, da se je v zadnjih desetih letih poraba pomirjeval in antidepresivov v Sloveniji podvojila, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Pomagajo lahko že malenkosti
Vendar se da težave reševati tudi drugače. Že na videz majhne stvari, kot so zagotavljanje povratnih informacij, učenje in poklicne priložnosti, samostojnost pri opravljanju nalog, podpora sodelavcev, dobra organizacija delovnega procesa in uravnoteženost med poklicnim in zasebnim življenjem, lahko veliko pripomorejo k zadovoljstvu delavcev, so poudarili strokovnjaki, ki so se udeležili konference.
Ob tem pa so poudarili, da je obvladovanje stresa kontinuiran proces, h kateremu je treba pristopiti tako z vidika posameznika, ki zase lahko poskrbi predvsem s telesno aktivnostjo, učenjem upravljanja časa in spremembo okolja, kot z vidika organizacije dela, z načini vodenja in komunikacijo delodajalcev s svojimi zaposlenimi.