Precej drugače, po drugi plati pa isto. Takoj po kolajni je bilo veliko obveznosti. Morala sem dobro razporediti dnevni ritem, da trening ni preveč trpel. Predvsem sem morala biti bolj potrpežljiva, gledati na vsako minuto. Zdaj ni več tako hudo. Spremenil se je odnos do mene, v trgovini me prepoznajo. Želijo se fotografirati. A mi ni hudo. Vem, kako je bilo, ko sem bila mlajša in sem sama želela kaj takega od športnikov na višji ravni. Zdaj sem sama v tej vlogi in ustrežem, ker vem, da s tem drugim naredim veselje. A se je tudi to umirilo ali pa sem se tega preprosto navadila. Tudi zato, ker sem osredotočena na trening.
Se je v reprezentanci kaj spremenilo, je tu kaj drugače, ko je zraven dobitnica olimpijske kolajne?Niti ne kaj dosti. V določenih stvareh je jasno, kakšna je hierarhija znotraj reprezentance. Vsi se zavedamo položaja in ga vsi sprejemamo. Nisem tip tekmovalke, ki bi izsiljevala in hotela imeti vse zase. Še vedno smo ekipa, kar se je v preteklosti izkazalo za dobro. Verjamem, da bo tako še naprej.
Verjamem, da je v lepih dneh na ledeniku Dachstein z veseljem iti na trening. Je tako tudi v slabem vremenu?Ko je idila, ni težko tri ure zdržati na ledeniku. Vse hitro mine. Še posebno če sem osredotočena na posamezne prvine. Zavedam se, da je treba biti tudi z glavo na treningu, čeprav marsikdo misli, da pri teku tega ni treba. Ko je slabo vreme, mrzlo, je težje, a sem motivirana in ni težko.
Avgusta ste z reprezentanco nastopili na norveškem festivalu tekmovanj s tekaškimi rolkami Toppidrettsveka.V prvi vrsti so imele te tekme namen, da znova ujamemo nekaj tekmovalnega ritma, da premor med marcem in novembrom ni predolg. Večjega poudarka tekmam nisem dajala. Na Norveško smo odšle s priprav v Planici, torej utrujene, a na tekmi na utrujenost pozabiš. Rezultatsko bi bilo lahko bolje, glede na stanje pa je bilo zadovoljivo. Tudi vsi v smučarskem teku vemo, da so rolke nekaj čisto drugega kot smuči in sneg. A če je bila konkurenca celotna norveška reprezentanca z Marit Bjoergen, potem ne glede na te specifike dosežki nekaj povedo.
Je bila to edina primerjava s konkurenco to poletje? Na državnem prvenstvu niste nastopili.Takoj po tistih tekmah sem zbolela. Očitno sem bila preveč izmučena in odpornost je padla. Ko sem prišla iz Norveške, sem morala jemati antibiotike. Zaradi njih nisem smela delati hitrih treningov in zaradi tega sem na državnem prvenstvu le podeljevala priznanja.
Prav krhko zdravje vam povzroča največ težav, da ne zmorete pokazati svojega potenciala.To sem jaz. S tem moram živeti.
Bo v tej sezoni kaj lažje, ker ne boste pod pritiskom za vsak nastop?Malo bo lažje. Lahko bom bolj premislila, na katere tekme bom šla. Predvsem pa takrat, ko bom pripravljena in zdrava. Ne bom startala za 20. mesto za vsako ceno. Ob krhkem zdravju se velikokrat s starti na silo izcimi več slabega kot dobrega. Največ prinašajo vrhunski dosežki. Povprečni ne.
Je to razmišljanje in pristop prinesla olimpijska kolajna?Zelo rada bi šla na vsako tekmo. Enostavno pa na koncu šteje le najboljši rezultat. Priložnosti moram iskati tam, kjer je največ možnosti. Morda bo po tej kolajni lažje. Največji cilj v športni karieri sem dosegla in se lahko osredotočim na posamezne tekme.
Kakšen motiv vas žene naprej? Nova zmaga na tekmah svetovnega pokala?Na vsaki tekmi seveda želim biti najboljša. Tudi če je tek v klasični tehniki. Morda bo v prihodnji sezoni tudi v klasiki nekoliko lažje. Dobili smo napravo za meritve smuči za klasiko, lažje bomo našli prave in tu morda napredovali. Želim izboljšati sedmo mesto kot najboljšo posamično uvrstitev v tem slogu. Če bom zdrava, bi se rada potegovala tudi za visoko skupno razvrstitev v sprintu. Če pa bo tako kot lani, ko sem morala izpustiti kar tri drsalne sprinte, potem bo to težko.
Vas opremljevalec smuči Fischer jemlje kot olimpijsko zmagovalko, čeprav ne prihajate iz tekaške države z velikim odstotkom prodanih tekaških smuči?Da. To se je videlo že po Sočiju. Dobim vse, kar potrebujem. A treba je vedeti, da ima Fischer nemara 70 odstotkov nosilcev kolajn. Verjetno imajo še vedno prednost nekateri, ki imajo več takih rezultatov, kot jih imam jaz. No, na startu tekem nihče ne vpraša, s kakšnimi smučmi tekmujemo.
Razmere na Smučarski zvezi Sloveniji kaj vplivajo na priprave na sezono?Žalostno je, da dober mesec pred začetkom sezone razmere še niso urejene. Še vedno se usklajujemo, in to o stvareh, ki bi morale biti že zdavnaj urejene. Dosti je že to, da nimamo pogodb podpisanih ne trenerji ne tekmovalci, niti finančna slika ni urejena. Vse je povezano in če stvari niso urejene, je vse težko. Po drugi plati vsi vemo, kaj delamo in zakaj to delamo, zakaj hodimo na trening in ne ležimo doma. Treba je iti naprej, konkurenca ne spi.
Kako se dobitnica olimpijske kolajne počuti s kolajno doma?Vse je tako, kot si sam narediš. Doma sem ista kot prej, tudi med prijatelji. Sem, kdor sem. Nisem nekaj več. Je pa lepo. Ko se zavem in razmišljam o tem za nazaj, se mi hrbtenica malo podaljša, a le za nekaj sekund.
In prepoznavnost?Doma se je povečala, v tujini pa ne bi rekla. Predvsem je veliko primerov, ko slišim, da sem po televiziji videti povsem drugačna.
