Poročilo o odpornosti evropskega plinskega sistema na nepredvidljive dogodke, kot je morebitna prekinitev dobave ruskega plina, je Evropska komisija predstavila danes.
Kot so sporočili iz Bruslja, rezultati t.i. energijskih stresnih testov, ki so bili izvedeni v 38 državah, kažejo, da je najbolje, če države članice delujejo usklajeno, omogočajo delovanje tržnih sil, morebitne ukrepe na regionalni ravni pa skrbno pripravijo in uporabijo le, če bo to potrebno.
»Če delamo skupaj, nobeno gospodinjstvo v EU ne bo ostalo brez plina«
Evropski komisar za energetiko Günther Oettinger je ob tem dejal: "Če delamo skupaj, pokažemo solidarnost in implementiramo priporočila, ki jih podaja poročilo, nobeno gospodinjstvo v EU to zimo ne bo ostalo brez plina."
Rusko-ukrajinski plinski spor, ki je leta 2009 povzročil motnje v dobavi plina Evropi, je namreč regijo letos znova postavil pred ta izziv. Vendar pa je želela biti Evropska komisija pripravljena in je izvedla omenjene energijske stresne teste, da bi tako dobila predstavo, kje se bodo pojavile največje težave in kako se jih da ublažiti.
EU danes uvozi 53 odstotkov energije, ki jo porabi. Energetska odvisnost EU pri surovi nafti znaša skoraj 90 odstotkov, pri zemeljskem plinu pa 66-odstotna. Pri trdih gorivih je odvisnost 42-odstotna, pri jedrskem gorivu pa 40-odstotna. EU sicer 48 odstotkov vse energije porabi za ogrevanje prostorov in vode.
Danes predstavljeno poročilo je sicer del kratkoročnih ukrepov za energetsko varnost, ki so del celovite strategije Evropske komisije za krepitev zanesljivosti oskrbe z energijo. Ta predvideva dokončanje notranjega trga z energijo, nadgradnjo energetske infrastrukture, povečanje energetske učinkovitosti, raznolikost zunanjih virov energije in izkoriščanje domačih virov (fosilnih in nefosilnih).