Dva meseca in dva dneva nas ločita od 16. decembra, ko bo padla zadnja trdnjava slovenskega športa. Janez Kocijančič se bo po 23 letih vodenja Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) poslovil od svoje funkcije. Kocijančič bo zapustil barko brez volilnega poraza, saj ne bo kandidiral za vnovičen mandat. Medtem ko je Bogdan Gabrovec ime, ki se kot kandidat za zamenjavo zimzelenega Kocijančiča v medijih pojavlja dalj časa, je za zdaj znan še en protikandidat. To bo na predlog Kajakaške zveze Slovenije Andraž Vehovar.
Imen, ki naj bi jih zanimal položaj predsednika OKS in so krožila v javnosti, je ogromno. Ob pregledu gospodarstvenikov, športnih funkcionarjev in nekdanjih uspešnih športnikov kmalu postane jasno, da jih je med njimi veliko, ki bi si bolj želeli zasedati najvidnejše mesto v slovenski športni politiki, kot bi se bili dejansko sposobni povzpeti na tako vpliven položaj. Kakšno ugibanje je bilo vsaj po državnozborskih volitvah tudi sila resno, saj bi denimo Zorana Jankovića težko ugnal kakšen športno-politični funkcionar ali nekdanji športnik, če bi se seveda potegoval za Kocijančičevega naslednika. Nedavne lokalne volitve so stvari znova postavile na svoje mesto.
Kar 24 glasov od skupno 145 bodo imeli regionalni predstavniki
Nova pravila OKS so bila sprejeta 16. decembra lani, na podlagi katerih bodo potekale predsedniške volitve. Včeraj so vse panožne športne zveze, ki so članice OKS, prejele poziv, da lahko predlagajo svojega kandidata za mesto predsednika OKS. Čas imajo do 16. novembra. Na volilni skupščini bodo poleg novega predsednika znani tudi trije podpredsedniki ter člani nadzornega odbora in častnega razsodišča.
Izvršni odbor OKS bo štel 21 članov. Eden med njimi bo predstavnik športnikov (določen bo izmed trojice v skupščini OKS). Po eno mesto v IO bodo zavzeli še predstavniki invalidov, zamejskih športnikov, sponzorjev (v skupščini imajo tri mesta) ter individualni ustanovitelj OKS (Miro Cerar). Dva predstavnika v IO bodo imeli predstavniki zvez, ki se ukvarjajo s športom za vse. Regijski predstavniki imajo v skupščini, ki ima volilno pravico, 24 članov, med katerimi ima šestina (četverica) mesto v IO. Zadnjo deseterico IO bodo sestavljali predstavniki olimpijskih športov. Peterica med njimi bo predstavnikov letnih športov, eden zimskih, štirje pa skupinskih športov. Volilno pravico bo imelo devet panožnih zvez, ki izhajajo iz kolektivnih športov, in 62 individualnih. Med njimi je 34 takšnih, ki izhajajo iz olimpijskih športov, zato njihov glas šteje dve enoti, preostalih 28 individualnih panog pa po eno enoto. Skupno število glasov na volilni skupščini bo 145.
Dve podpredsedniški mesti v OKS bosta zasedala vodilna moža strokovnega sveta za tekmovalni šport ter šport za vse (vsak strokovni svet bo štel 15 članov, med katerimi mora biti predstavnik invalidskega športa), tretjega podpredsednika pa določi predsednik OKS. Vsi pa bodo morali na skupščini prejeti več kot 50 glasov.
Bogdan Gabrovec računa na prepričljivo zmago
»Če bomo kandidati trije ali nas bo več, pričakujem, da bom v prvem krogu prejel najmanj 65 odstotkov glasov, če bova le dva, pa med 75 in 80 odstotki,« je dobra dva meseca pred volitvami optimističen Bogdan Gabrovec, potem ko smo mu v Tivoliju zastavili neposredno prvo vprašanje. 61-letni Korošec je trenutno edini kandidat, ki se je kandidature lotil z odprtimi kartami. Šestnajsti december bo imel zanj poseben pomen. Na dan volilne skupščine bo namreč minilo natanko 20 let, odkar je postal predsednik Judo zveze Slovenije. Na preteklo obdobje 20 let je izjemno ponosen, v njegov prid pa govorijo tudi številke. Poleg tega so judoisti na olimpijskih igrah osvojili tri kolajne, po eno na zadnjih treh prizoriščih.
»Če ne bi imel cilja, da postanem predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, se sploh ne bi lotil kandidature. Osem let sem podpredsednik te organizacije in ponosno lahko povem, da sem bil v tem času zelo aktiven ter imam kaj pokazati. Izdelali smo tudi strategijo delovanja OKS za obdobje med letoma 2014 in 2023, kar pomeni, da bi rad nadaljeval delo, ki smo ga začrtali,« pravi vodja izjemno uspešne odprave zadnjih letnih olimpijskih iger v Londonu.
V pravilih olimpijskega komiteja sicer ni zapisano, da predsednik OKS ne more istočasno opravljati tudi funkcije predsednika panožne športne zveze, a gre pri tem vprašanju za etično neskladje. »Avgusta sem na skupščini Judo zveze Slovenije jasno povedal, da bom 17. decembra napisal odstopno izjavo. In to v vsakem primeru, tudi če ne bom predsednik OKS,« pravi Mariborčan, ki se je leta 1976 preselil v Slovenj Gradec, kjer živi še danes, medtem ko se v Ljubljano vozi najmanj trikrat na teden.
Odločnost Andraža Vehovarja in skrivalnice Franja Bobinca
Medtem ko ima Gabrovec razjasnjene pojme, kar zadeva vodenji OKS in panožne zveze, se dalj časa v javnosti igra skrivalnice Franjo Bobinac. Predsednik uprave Gorenja bo jutri kandidiral za nov mandat predsednika Rokometne zveze Slovenije, uradno pa se še ni izrekel glede kandidature za predsednika OKS. Tudi na prošnje za pogovor se ne odziva, medtem ko obljublja, da bo več povedal po volilni skupščini RZS. Da se pred volilno skupščino izogiba nastopom v javnosti, si lahko privošči redko kateri predsednik panožne športne zveze. Pričakovati gre, da bo Bobinac vsaj klubom sporočil, kakšna je njegova namera. Na papirju je malo možnosti, da se bo Bobinac dejansko odločil za precej vidnejšo športno funkcijo, kot jo opravlja v zadnjih letih. Podjetje, ki ga vodi, namreč v težkih gospodarskih razmerah potrebuje celotnega človeka. Posledično je iz rokometnih krogov mogoče slišati, da mu zmanjkuje časa že za vodenje panožne zveze, medtem ko je funkcija predsednika OKS precej bolj izpostavljena. Vodenje takšnega organa zgolj s postavitvijo svoje ekipe je težko predstavljivo. Kot si je tudi težko predstavljati, da bi bilo olimpijski komite mogoče voditi zunaj Ljubljane.
Odločneje se v boj za predsednika OKS podaja Andraž Vehovar, ki ga bo predlagala Kajakaška zveza Slovenije. Nekdanji najboljši športnik Slovenije (leta 1996 si je prestižni naziv prislužil s srebrno olimpijsko kolajno v Atlanti) je znan tudi v športno-političnih vodah. Zadnja dva mandata je član izvršnega odbora OKS, bil pa je tudi vodja odprave na poletne olimpijske igre leta 2008 v Peking. »Osem let si je Bojan Žmavc (nekdanji predsednik Kajakaške zveze Slovenije je umrl 29. junija letos, op. p.) želel, da bi jaz kandidiral za mesto predsednika olimpijskega komiteja. Na smrtni postelji sem mu obljubil, da bom to tudi storil,« je pojasnil svojo odločitev Andraž Vehovar. »Na lastni koži sem doživel vse zakonitosti športa. Menim, da je to moja največja prednost. V boju za predsednika olimpijskega komiteja pričakujem športni in predvsem pošten boj,« napoveduje 42-letni nekdanji vrhunski kajakaš.