Arčon: Nove možnosti vidim v visokotehnoloških panogah z visoko dodano vrednostjo, v razvojnih podjetjih, ki jim intenzivno pomagamo prek Primorskega tehnološkega parka s start up programi, in v turizmu. Razvojna podjetja na Goriškem že delujejo, z našo pomočjo pa želimo pomagati obstoječim in delo zagotoviti tudi novim. Naša občina in širša regija ima še veliko neizkoriščenih možnosti na področju turizma. Zato skupaj s sosednjimi občinami že pripravljamo skupne ukrepe za odpiranje novih zaposlitvenih možnosti in konkretnih projektov na tem področju.
Manojlović: Nova Gorica je bila nekoč gospodarsko dobro razvita, vendar so časi teh gigantov mimo. Ne da se jih oživiti. Nova Gorica ni več socialistični raj, ampak je vpeta v mednarodne gospodarske tokove in tu nastopi kruta realnost. Prihodnost je v naravoslovju in tehniki, saj je takšna tudi tradicija obrtništva, izobraževanja in tradicije v Novi Gorici. Univerza z raziskovalnimi instituti je fantastična nadgradnja vsega tega. Treba je seči tudi prek državne meje, se usmerjati navzven.
Podatki o zaposlovanju niso najboljši. Kaj boste naredili, da bo čim več brezposelnih, še posebej pa mladih, dobilo delo?Arčon: Brezposelnost v zadnjem času spet pada, imamo za 12 odstotkov manj brezposelnih kot ob začetku leta, gospodarstvo se oživlja in ponovno zaposluje. Glavno vlogo pri tem imajo sicer gospodarstveniki in obrtniki, občina pa lahko pomaga z ukrepi za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Marsikaj smo že naredili, z ugodnim kreditiranjem in podporo Primorskemu tehnološkemu parku, kjer pomagajo mladim pri podjetniških začetkih in podpirajo nova start up podjetja. Prek javnih del je mestna občina prispevala k zaposlitvi kar 203 brezposelnih.
Manojlović: Poleg gospodarske krize in izčrpavanja podjetij je krivda za takšno stanje predvsem v odsotnosti strategije razvoja Nove Gorice. Kaj sploh Nova Gorica želi biti čez 20 let in kako se želi razvijati? Izjemno velik dolgoročni potencial vidim v povezovanju že obstoječih institucij, od e-Hiše, srednješolskega centra, univerze in tehnološkega parka, ki bi skupaj pomenile neki zaključen krog institucij in bi ponudile podporo za razvoj podjetij, usmerjenih predvsem v tehnološke dejavnosti.
Pred desetletjem in več smo skoraj vse stavili na igralništvo. To pa se je tudi znašlo v krizi. Kako gledate na razvoj igralništva v prihodnje?Arčon: Igralniška dejavnost potrebuje davčne razbremenitve, ki ji trenutno poberejo večino nujno potrebnih sredstev za razvoj. Ni razvoja brez vlaganj v razvoj, nerealno visoki davki dušijo ta razvoj. Davčna bremena se niso spreminjala, čeprav se je v dvajsetih letih močno povečala konkurenca, tako doma kot čez mejo. Igralniška dejavnost se mora navezovati tudi na preostalo turistično ponudbo, ki mora biti kvalitetna in odgovarjati željam in potrebam gostov.
Manojlović: Igralništvo je izjemno pomembna panoga na Goriškem in ne glede na morebitne pomisleke še vedno daje kruh mnogim družinam in drži pokonci celotno regijo. Tudi velik del proračuna novogoriške mestne občine izvira iz igralništva, ta denar ji namreč omogoča, da sploh lahko financira druge projekte. Naloga lokalne skupnosti je, da ponudi igralništvu vso potrebno podporo za razvoj ob hkratnem upoštevanju potreb in interesa celotne skupnosti.
Območje novogoriške občine ima naravne danosti za razvoj turizma. Kje vidite priložnosti za razcvet te panoge?Arčon: Za sodobne izzive pri nas je še vedno premalo inovativnih pristopov in predvsem premalo povezovanja med številnimi akterji na področju turizma. Skupaj s sosednjimi občinami in tudi občino Gorica moramo gostom ponuditi Goriško kot medkulturni in zgodovinsko bogat prostor. V Evropi in širše smo lahko odmevnejši in bolj prepoznavni, če se predstavljamo skupaj kot regija s številnimi naravnimi in zgodovinskimi lepotami. Glede na to, da živimo v prelepem naravnem okolju z velikim poudarkom na naravi, je smiselno razvijati tudi vse oblike rekreativnega turizma, ki je blizu naravi in ki je tudi vse bolj popularen med turisti. Na turistični zemljevid se moramo močneje usidrati tudi kot okolje blizu že uveljavljenih turističnih mest, kot so Benetke, Ljubljana in Dunaj.
Manojlović: Pomanjkljivosti so predvsem v razdrobljenosti ponudnikov in kroničnem pomanjkanju povezovalne in razvojno usmerjene podporne politike. Tudi službe za informiranje turistov je treba posodobiti. Treba je vzpostaviti enotne institucije, ki bi bile gonilo novih zamisli in nosilci promocije ter bi jih vodili sposobni ljudje, treba je izobraževati ljudi, oblikovati enotno blagovno znamko, se povezati z drugimi lokalnimi skupnostmi v regiji, vzpostaviti ustrezno infrastrukturo, treba je obuditi zgodovinska prizorišča in povezati podeželje z mestom, tudi z Gorico na drugi strani meje. Le skupaj lahko ustvarimo Goriško kot turistično destinacijo, potencial na tem področju pa je izjemen.
Mesto Nova Gorica je v zadnjem obdobju dobilo novo podobo. Kaj bi še naredili v mestu, da bi bilo še bolj prijazno do občanov?Arčon: S prenovo mestnega središča je mesto dobilo svojo novo dnevno sobo, lepšo in bolj prijazno do prebivalcev in obiskovalcev. Ta prostor je namenjen srečevanju ljudi, druženju in sobivanju. Upam, da bodo našemu zgledu po svojih močeh v prihodnje sledili tudi lastniki stavb v središču, da bo končna podoba še lepša.
Manojlović: Nova Gorica je dobila prenovljeno mestno jedro in to je dobrodošlo, vendar s tem, ko smo spalnemu naselju dodali bleščeče središče z osvetljenimi fontanami, še nismo naredili veliko za razvoj mesta in boljše življenje vseh, ki tu živimo. Evropska in občinska sredstva bi bilo treba najprej vložiti dejavnosti, ki bi mladim prinašale delovna mesta, starejšim pa dostojno bivanje.
Napis Tito na Sabotinu, ki je vezan na našo polpreteklo zgodovino, še vedno vnaša razprtije in delitve na leve in desne. Kako bi vi razrešili ta gordijski vozel?Arčon: Svojo zgodovino moramo spoštovati, je naša skupna in edina in je temelj naše prihodnosti. Tudi napis na Sabotinu je del naše zgodovine, ki bi jo morali sprejeti in spoštovati.
Manojlović: Napis je bil postavljen leta 1978. Vem pa tudi, da originalnega napisa ni več, kar je od njega ostalo, pa leži na zasebnem zemljišču. Menim, da se je s prvo rušitvijo napisa zgodila oskrumba spomenika nekega časa.
Univerza naj bi odšla iz Nove Gorice. Kaj boste storili, da bo ostala v enem najmlajših slovenskih mest?Arčon: Univerza je v Novi Gorici in prepričan sem, da bo tukaj tudi ostala, saj mesto potrebuje univerzo in tudi univerza potrebuje mesto. Za gradnjo univerze smo poleg zemljišča ob Kornu ponujali tudi eno od najelitnejših zemljišč v mestu, nasproti Perle. Skupne interese z univerzo iščemo z dialogom in popolno pripravljenostjo na rešitve, ki bodo sprejemljive tudi za univerzo.
Manojlović: Univerza mora predvsem postati prioriteta županovanja. Do konca tega leta je treba urediti vso potrebno dokumentacijo, da se bo univerza lahko prijavila na razpis za investicijska sredstva. Župan mora nad tem bedeti štiriindvajset ur na dan. Vesel sem, da je pred dvema tednoma moj protikandidat presegel pretekle napetosti med občino in univerzo ter sedel za skupno mizo z rektorjem.
Kaj v vašem programu namenjate podeželju?Arčon: Na podeželju bomo nadaljevali z zagotavljanjem vodooskrbe in gradili kanalizacijo. V Dornberku bomo zgradili telovadnico, obnovili vrtca v Šempasu in Grgarju, začeli revitalizacijo gradu Rihemberk, v Prvačini bomo dokončali obnovo Sokolskega doma in sanacijo obstoječe čistilne naprave, začeli bomo graditi več čistilnih naprav, v Oseku pa načrtujemo gradnjo kulturnega doma.
Manojlović: Predvsem drugačen način delitve denarja in odločanja o prednostnih projektih. Po temeljiti študiji bom odločno vztrajal, da se odločanje o porabi sredstev za lokalne investicije prenese na lokalne in krajevne skupnosti. Občani bodo na lastno pobudo in pobudo krajevne skupnosti na tajnem glasovanju odločali, katerega od projektov bodo podprli. Tako kot voda je tudi internet pravica vsakega občana in občanke.