Ko je sodnik Wolfgang Stark označil konec prvega polčasa, se je okoli 8500 gledalcev v Mariboru lahko le oddahnilo. Pogled na zelenico ni bil prijeten. Namesto da bi misli ušle deset let nazaj, ko je na včerajšnji dan Boštjan Cesar z golom priigral zmago proti Italiji, so v glavo šinili spomini na leto 2001 in prvi polčas tekme v Baslu med Slovenijo in Švico. Takrat je bila v prvih 45 minutah igra Slovenije tako slaba, da so po eni od urbanih legend menda v navalu jeze padale ideje, da bi bilo najbolje, če bi igralci kar odšli domov. Tudi glede na včerajšnjo igro v prvi polovici tekme ne bi bilo nič čudnega, če bi kdo obupal. Švica je gospodarila v Ljudskem vrtu, kjer vzdušje ni bilo tako bučno kot na tekmah Maribora ali med potjo Slovenije na svetovno prvenstvo leta 2010. Reprezentanca je dlani navijačev ogrela le v kratkem obdobju okoli 25. minute. Zdelo se je, da bodo nogometaši s Triglavom na dresih vendarle zagospodarili, a je vlak hitro spet zapeljal na švicarske tire. Gostje so prevladovali na sredini igrišča in grozili tudi prek obeh bokov, kjer slovenski bočni igralci igrišča niso razrili v makadam, ampak so ga asfaltirali v avtocesto. Na tak način so Švicarji v 45. minuti po desni strani izpeljali najnevarnejšo akcijo. Zaključil jo je Haris Seferović, toda Slovenija je imela k sreči v vratih Samirja Handanovića, edinega zares razpoloženega moža v prvem delu. To še zdaleč ni bil edini nevaren strel proti golu vratarja Interja. Večinoma so leteli z roba kazenskega prostora, medtem ko so dohode v najbolj nevarno cono slovenski branilci, ki so imeli včeraj odličen večer, bolje zapirali.
Da je treba nekaj spremeniti, je očitno uvidel selektor Srečko Katanec. Zamenjal je sistem igre. V slačilnici je ostal Zlatan Ljubijankić, nadomestil ga je Jasmin Kurtić. Z vezistom več in napadalcem manj oziroma s prehodom iz sistema 4-1-3-2 v 4-2-3-1 se je drugi polčas začel obetavneje. A kmalu se je pred oči prikazala slika iz prvega polčasa, čeravno so gostitelji zavzeli nekoliko boljši položaj na zelenici. Slovencem nikakor ni uspelo zadržati žoge v svojih nogah, protinapadov je bilo le za vzorec, zato so se opirali na borbenost in trdo obrambo. Malo manj nevarni Švicarji so nadaljevali v svojem prepoznavnem ritmu, najlepšo priložnost pa je v 66. minuti spet zapravil Seferović, ki tokrat ni zadel s petih metrov. Šele okoli 75. minute so Slovenci prišli do sape, vse bolj so bile razpoložene hitre noge Dejana Lazarevića. Štiri minute zatem je sledil nov skok v časovni stroj. Zdelo se je, da sta Sebastjana Cimerotića iz leta 2001 poosebila kar dva, Milivoje Novaković in Kevin Kampl, Stephana Henchoza pa Johan Djorou. Ta je v kazenskem prostoru storil prekršek (bil je na meji) nad Kamplom, Novaković je uspešno izvedel enajstmetrovko in dosegel 26. gol za reprezentanco. To je bil prvi strel Slovenije direktno na gol, iz igre sploh niso streljali v okvir. Toda slavje se je lahko začelo.
