Po odstopu Alenke Bratušek slovenska vlada tudi formalno išče novo kandidatko za komisarsko mesto. V kabinetu bodočega predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja zatrjujejo, da slovenski vladi niso postavili roka, do katerega mora v Bruselj prispeti nov predlog.
Bratuškova je od komisarske kandidature odstopila po tem, ko glavni politični skupini v evropskem parlamentu – Evropska ljudska stranka ter Socialisti in demokrati (S & D) – nista hoteli popustiti bodočemu predsedniku evropske komisije Junckerju, ki je vsaj uradno še vedno vztrajal pri kandidaturi Bratuškove, saj ni imel rezervnega načrta. Parlamentarne skupine in bodoči predsednik komisije so merili svoje moči pri vplivu na sestavljanje nove komisije. Zaradi patpoložaja je bil ogrožen časovni načrt konstituiranja nove evropske komisije, ki naj bi delo začela 1. novembra.
Kandidatka S & D bi porušila Junckerjevo aritmetiko
Glavni stranki velike koalicije, ki sta omogočili Junckerjevo izvolitev za predsednika komisije, sta mu presenetljivo enotno sporočali, da na komisarskem mestu vidita evropsko poslanko Tanjo Fajon, ne pa kakšne nove kandidatke iz vrst liberalcev. A takšna nominacija s seznama Junckerju že posredovanih treh slovenskih komisarskih kandidatov bi bila pravno problematična. Vmes je namreč celotno komisarsko ekipo potrdil evropski svet, prav ta potrditev pa je bila ključna za začetek postopka potrjevanja nove komisije v evropskem parlamentu. Povrhu bi se z nominacijo Fajonove, če bi se o njej uspeli dogovoriti v slovenski vladi, skrbno sestavljena Junckerjeva kadrovska kombinatorika povsem porušila. Še vedno bi bilo zadoščeno zahtevi evropskega parlamenta po vsaj devetih komisarkah, s čimer bi ohranili relativno enakopravnost komisarjev po spolu. Toda zapletlo bi se pri razdelitvi resorskih mest med posamezne evropske politične skupine. Socialisti in demokrati bi na račun liberalcev (Alde) namreč dobili eno mesto več.
Odločitev za odstop Alenke Bratušek je tako padla po popoldanskem sestanku s predsednikom komisije Jean-Claudom Junckerjem. Dobila je priložnost za častni umik, ki ga sicer predvideva evropski pravni okvir. Komisarski kandidati namreč predsedniku komisije podpišejo zavezo za odstop, če jih zanj zaprosi predsednik komisije. Do zaključka redakcije iz kabineta bodočega predsednika komisije nismo prejeli odgovora, ali je sam Bratuškovo zaprosil za zamenjavo. V vsakem primeru je predsednik Juncker z odstopom Bratuškove dobil priložnost, da preseka gordijski vozel v parlamentu in obdrži avtoriteto predsednika komisije, ki je (bila) ogrožena še pred začetkom njegovega mandata. Če je Juncker ob imenovanju Bratuškove in zapletih v slovenskem političnem prostoru dejal, da on in zgolj on imenuje komisarske kandidate, je sedaj podobno sporočilo poslal tudi evropskemu parlamentu. Ali bi zaradi kadrovskih rošad lahko prišlo do zamud pri začetku delovanja nove komisije, ni jasno. Celotna procedura izbire in potrjevanja novega kandidata iz Slovenije v evropskem parlamentu bo zelo težko zaključena do 22. oktobra, ko naj bi potrjevali novo komisijo.
Ostri odzivi Cerarja na vmešavanja iz EP
Največji evropski politični skupini sta včeraj še naprej odkrito navijali za kandidaturo Tanje Fajon za mesto nove slovenske komisarske, in to še preden je Bratuškova Junckerju sporočila, da odstopa. V S & D so jo označili za najprimernejšo kandidatko, v ELS pa so zapisali, da bodo podprli zgolj žensko kandidatko z izkušnjami ter da bi »Tanja Fajon odlično zadostila tem kriterijem«.
Nad priporočilom bruseljskih central največjih evropskih političnih skupin niso bili navdušeni v slovenski vladi. Predsednik vlade Miro Cerar je ultimat evropskih političnih skupin označil za neutemeljen in neprimeren. Sklicujoč se na lizbonsko pogodbo, podobno kot Juncker ob potrditvi imenovanja Bratuškove, je tudi predsednik vlade dejal, da politične skupine iz evropskega parlamenta nimajo pravice določati komisarskih kandidatov. Ob pričakovanju, da bodo te skupine spoštovale evropski pravni red, je napovedal, da bo Slovenija v najkrajšem možnem času v Bruselj poslala ime novega kandidata oziroma kandidatke. Iz sporočila je še razvidno, da SMC komisarsko mesto zahteva zase, saj – kot so zapisali – je stranka Mira Cerarja na zadnjih volitvah dobila daleč največji delež glasov na katerih koli parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji. »Odrekati največji vladni in parlamentarni stranki odločilno besedo pri izbiri novega kandidata oziroma kandidatke za člana oziroma članico evropske komisije je nedemokratično in v popolnem nasprotju s pravili EU,« so še zapisali v Cerarjevem kabinetu.
Ostro so se odzvali tudi evropski liberalci, ki jim ELS in S & D poskušata odvzeti komisarsko mesto. Vmešavanje obeh političnih skupin sta tako evropski poslanec skupine Alde Ivo Vajgl kot vodja liberalcev Guy Verhofstadt opisala za vprašanje suverenosti Slovenije, ob čemer je Vajgl vmešavanje ELS in S & D v komisarsko izbiro označil celo za napad na slovensko suverenost.
Vendar pa je daleč od enotnosti tudi slovenska vladna koalicija. SD seveda še naprej podpira Fajonovo, predsedujoči Dejan Židan pa je sinoči celo dejal, da je Cerar »do zdaj že nedvoumno in zelo jasno podprl tako Tanjo Fajon kot Karla Erjavca, ker sta kompetentna kandidata«. Med možnimi kandidatkami je sicer v minulih dneh zaokrožilo še ime Violete Bulc, ministrice za razvoj, strateške projekte in kohezijsko politiko.
KPK ugotovila navzkrižje interesov Bratuškove
Le slabo uro zatem, ko je Bratuškova žogico iz evropskega parlamenta poslala nazaj slovenski vladi, je komisija za preprečevanje korupcije na dopisni seji izdala končne ugotovitve v primeru komisarske kandidature Bratuškove. Ker se Bratuškova ni izločila iz odločanja na vladni seji konec julija, kjer se je potrjevalo kandidatno listo treh komisarskih kandidatov, in o okoliščinah ni pisno obvestila KPK ter do njene odločitve ni prenehala sodelovati v zadevi, je ravnala v nasprotju z zakonom o integriteti. Prišlo je torej do navzkrižja interesov.