Pacientove pravice na Goriškem po novem brani Klemen Šuligoj, zaposlen v anesteziološki službi šempetrske bolnišnice. Šuligoj je tudi predsednik sindikata medicinskih sester in kandidat za člana mestnega sveta v občini Nova Gorica na listi stranke SMC. Po veljavnem zakonu so vse tri funkcije po enem od členov nezdružljive s funkcijo varuha pacientovih pravic, a ta člen zaradi neustanovitve pokrajin (!) ne velja.
Pacienti na Goriškem zadnjih deset mesecev niso imeli svojega zastopnika. Septembra je ministrstvo na ta položaj imenovalo uslužbenca bolnišnice Šempeter Klemna Šuligoja. Ob tem se je zato sprožilo vprašanje, ali niso njegove funkcije v konfliktu z interesi pacientov. »Mi se bojimo, da konflikt interesov obstaja. Ravno o tem smo se pogovarjali na dializi. Lahko se namreč zgodi, glede na to, da je zaposlen v bolnišnici na intenzivni enoti, da bo tudi sam vpleten v primer, ki bo za pacienta sporen. Menimo tudi, da za varstvo pacientovih pravic potrebujemo predvsem dobrega pravnika,« pravi Božidar Kanalec, predsednik Društva ledvičnih bolnikov Posočje.
Členi o nezdružljivosti ne veljajo
Šuligoj meni, da gre za insinuacije zlonamernežev, ki so v javnosti predstavili zgodbo z anonimko in si že s tem, ko se nimajo poguma izpostaviti s svojim imenom, jemljejo kredibilnost. »Moja naloga je popolnoma jasna, zastopanje pravic in interesov pacientov,« je odločen Šuligoj.
Na ministrstvu za zdravje, kjer so Šuligoja imenovali za varuha pacientovih pravic v Novi Gorici, zatrjujejo, da niso imeli nobenega razloga za njegovo neimenovanje. Po 7. točki 50. člena zakona o pacientovih pravicah delo zastopnika med drugim ni združljivo z zaposlitvijo pri izvajalcu zdravstvenih storitev, ni združljivo s funkcijami v organih lokalnih skupnosti, v organih političnih strank in v organih sindikatov. A zakon o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet leta 2008, ne velja v celoti. Zakonodajalec je predvidel, da se bodo v letu dni v državi ustanovile pokrajine. Sočasno s pokrajinami bi začel veljati tudi 50. člen zakona, ki govori o konfliktu interesov. Ker država pokrajin ni ustanovila, za varuha pacientovih pravic zadošča, da je slovenski državljan z visokošolsko izobrazbo in desetletnimi izkušnjami na področju prava, zdravstva, varstva potrošnikov ali pacientovih pravic. Biti mora vreden zaupanja ter uživati strokovni in moralni ugled.
Ministrstvo: Zakon bi lahko popravili
Da je trenutna ureditev konflikta interesov v zakonu neustrezna, zanimivo, po svoje priznavajo tudi na ministrstvu. »Če se bo zakon spreminjal in dopolnjeval, bo seveda nujno razmisliti tudi o trenutni ureditvi imenovanja zastopnikov pacientovih pravic in smiselnosti vključitve pogoja nezdružljivosti dela tudi, ko zastopnike imenuje vlada.«
Če bi pacient zaznal konflikt interesov, mu na zdravstvenem ministrstvu svetujejo, naj se obrne po pomoč k drugim zastopnikom pacientovih pravic. Za vso državo je predvidenih 13 zastopnikov, trenutno jih je imenovanih deset, in sicer delujejo v Ljubljani, Celju, Kranju, na Ravnah na Koroškem, v Novem mestu, Mariboru, Murski Soboti, Kopru in spet tudi v Novi Gorici.
»Prek instituta zastopnika pacient uresničuje pravico do brezplačne pomoči, kar pomeni, da se lahko po pomoč vedno obrne na vsakega od imenovanih zastopnikov, lahko pa se zastopa tudi sam. Postopki obravnave kršitve pacientovih pravic so namreč relativno neformalni postopki, ki se rešujejo med izvajalcem zdravstvenih storitev in kjer je cilj sklenitev dogovora o opravičilu, ponovnem pregledu, uvedbi internega ali zunanjega nadzora izvajalca ali uvedbi postopka ugotavljanja obravnave kršitve varstva osebnih podatkov,« so razložili na ministrstvu za zdravje.