Slabo pripravljeni na množico starostnikov

Vse manj vzdržni sistemi

Po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) se bo do sredine prihodnjega desetletja življenjska doba v Sloveniji podaljšala za približno dve leti, pri moških na 79 in pri ženskah na 85 let, do leta 2060 pa na 83 oziroma 88 let. Zaradi daljšega življenja in hkratnega zmanjševanja števila rojstev se hitro spreminja tudi starostna sestava prebivalstva. Delež starejših od 65 let, ki je še leta 1991 predstavljal manj kot 11 odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije, je konec lanskega leta znašal že več kot 17 odstotkov. Ob tem je starejših od 80 let že skoraj 93.000 ali še enkrat več kot leta 1991. Staranje prebivalstva bo po napovedih Umarja v prihodnje še bolj izrazito. Delež starejših od 65 let naj bi se do leta 2060 povečal kar na okroglo tretjino, v EU na 29,5 odstotka, delež starejših od 80 let, ki jih je zdaj okoli sedem odstotkov, pa na četrtino vsega prebivalstva. Ker se bo število umrlih zaradi umiranja številnejših baby boom generacij povečalo, večje umrljivosti pa ne bodo mogli nadomestiti ne novorojeni (število žensk v rodni dobi bo ves čas upadalo) ne priseljenci, naj bi imela Slovenija leta 2060 kar 240.000 prebivalcev manj, kot jih ima zdaj, pri čemer bo imela 400.000 manj delovno sposobnih v starosti od 20 do 64 let, skoraj 250.000 več pa starejših od 65 let.

Tak demografski razvoj bo ob dejstvu, da imamo v Sloveniji tudi najnižjo stopnjo zaposlenosti starejših delavcev med državami EU, v prihodnje še močneje povečal pritisk na vzdržnost slovenskih javnih financ in obremenitev dohodkov zaposlenih, močno pa bo vplival tudi na stroške zdravstvene in dolgotrajne oskrbe. Evropska komisija napoveduje, da se bodo izdatki, povezani s staranjem, s sedanjih 23,5 odstotka BDP do leta 2060 povečali za več kot 10 odstotnih točk (večji porast naj bi imel le Luksemburg). Izdatki za pokojnine naj bi se z 12 odstotkov BDP zvišali na 18,3 odstotka BDP (več le v Luksemburgu in na Cipru), stroški za dolgotrajno oskrbo, ki je danes tako del zdravstvenega kot socialnega sistema, pa naj bi se več kot podvojili; s sedanjih 1,4 na 3 odstotke BDP.

Kaj res pripomore h kakovosti življenja

Kaj pomeni starajoča se družba, izkušajo na številnih bolnišničnih oddelkih, zlasti internističnih. »Starejši bolniki z infarktom, ki so ob tem na primer diabetiki ali pa imajo še kakšno drugo osnovno težavo, morajo v bolnišnici ostati tudi štirikrat dlje kot mlajši. Verjetnost zapletov je večja, zdravljenje pa zahtevnejše in dražje,« je težave ponazoril strokovni direktor ljubljanske interne klinike prof. dr. Zlatko Fras.

Število internističnih bolnikov se po njegovi oceni poveča za tri do pet odstotkov na leto, kar do neke mere uravnajo s povečevanjem dnevnih obravnav, ambulantnega zdravljenja... Med bolniki, ki jih dlje časa zdravijo na internističnih oddelkih, gre pogosto za ljudi na koncu življenjske poti, ki bi jih bilo morda smiselno obravnavati drugače kot pa z zelo zavzetim zdravljenjem. Družba bo morala zato premisliti, kakšni pristopi res prispevajo h kakovosti življenja hudo bolnih starostnikov. Marsikaj bi lahko izboljšali že z manjšimi spremembami, ugotavlja Fras. Smiselno bi bilo, da bi nekoliko sprostili omejitve glede zunajbolnišnične uporabe antibiotikov, ki jih bolniki dobijo z infuzijo. Mnogim starostnikom tako ne bi bilo treba na zdravljenje v bolnišnico.

Starajoča se družba v vsakem primeru – kljub omenjenemu prilagajanju – pomeni dražje zdravstvo. Glede na projekcije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo treba zaradi staranja prebivalstva v kombinaciji z novimi tehnologijami v sistem vsako leto dodati okoli 25 milijonov evrov. Koliko se stroški povečujejo zaradi staranja, koliko pa zaradi uvajanja novih zdravil in metod, ni mogoče razmejiti, menijo na ZZZS. Večina novih zdravil in tehnik, ki so dražja od starih, je namreč v glavnem namenjenih starejšim bolnikom. Ti zbolijo pogosteje, velikokrat imajo tudi po več bolezni hkrati. »Ker se staranje prebivalstva prepleta z razvojem medicine, ni študij, ki bi povečevanje stroškov neposredno povezovale zgolj s tem dejavnikom. Znano pa je, da gre okoli 80 odstotkov stroškov v zdravstvu na račun bolnikov, starejših od 65 let. Trenutno so na primer aktualne nove, dražje tehnike zdravljenja možganske kapi, ki je pogostejša pri starejših,« je dejal generalni direktor ZZZS Samo Fakin.

Na enega upokojenca manj kot poldrugi delavec

Vse bolj se šibi tudi pokojninska blagajna. Podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) kažejo, da se je število upokojencev od leta 2004 povečalo za nekaj manj kot pol milijona na okoli 610.000, od tega s 308.000 na skoraj 430.000 starostnih upokojencev. Po drugi strani je število zavarovancev, tistih torej, ki plačujejo prispevke v pokojninsko blagajno, od leta 2008 upadlo z 904.000 na 833.000. Razmerje med zavarovanci in upokojenci tako znaša le še 1,38, kar pomeni, da za enega upokojenca dela manj kot poldrugi delavec.

V prihodnosti bo še težje zagotavljati pokojnine. Evropska komisija namreč napoveduje, da se bo število upokojencev že do leta 2030 povzpelo na 770.000, kar je skoraj toliko, kot je zdaj zavarovancev. In čeprav v Sloveniji računamo, da bo zadnja pokojninska reforma podaljšala delovno dobo, podatki kažejo ravno nasprotno. Moški so namreč konec lanskega leta odhajali v povprečju v pokoj pri nekaj manj kot 61 letih (več kot leto in pol prej kot leta 2004), ženske pa pri 58 letih in pol. Hkrati se povprečna doba prejemanja pokojnine povečuje. Pri moških se je v zadnjih desetih letih povečala za slabo leto, na 16 let in osem mesecev, pri ženskah pa kar za štiri leta, na 22 let in osem mesecev.

Na Umarju tako opozarjajo, da bodo demografske sprememb zahtevale velike sistemske prilagoditve tako na področju pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe kot tudi pri zaposlitveni politiki in politiki javnih financ. Z novo pokojninsko reformo, dodajajo, bo treba podaljšati delovno dobo, omogočiti starejšim ustrezne delovne pogoje in okrepiti delež zasebnih zavarovalnih shem.