O priljubljenem tekmovanju, ki odmeva tako doma, kot v tujini, in o tem, da gresta maraton in tek navkreber z roko v roki, smo se pogovarjali s Tomom Šarfom, članom izvršnega odbora svetovne zveze v gorskih tekih ter gonilno silo slovenskega in mednarodnega gorskega teka.

Lokalna prireditev, katere start je v športnem parku policijske akademije v Tacnu, cilj pa na Šmarni gori, je z leti prerasla v eno najodmevnejših mednarodnih gorsko-tekaških prireditev. Kako se je v preteklosti spreminjala proga in katera bodo letošnja najbolj zveneča tekaška imena?

Osnovni spirali okoli Šmarne gore smo leta 92 dodali zanko preko Grmade, pred tremi leti pa še manjša podaljška v Tacnu in na Sedlu. Tako je sedaj proga dolga 10 kilometrov, tekači pa morajo premagati 750 metrov vzponov in 290 metrov spustov. Poznavalci menijo, da je proga kar zahtevna, ker vsebuje vse elemente gorskega teka – za dosego dobrega rezultata mora biti tekač hiter na ravnih delih, spreten in hraber na spustih ter močan in vzdržljiv na vzponih.

Tako kot se je spreminjala proga se je spreminjala tudi konkurenca. Ker je šmarnogorska preizkušnja že deset let tudi finale svetovnega pokala v gorskih tekih, jo imajo kot stalnico v svojem tekmovalnem koledarju najboljši gorski tekači s celega sveta. To potrjuje pogled na listo najhitrejših vseh časov ali na listo zmagovalcev po letih. Podobna konkurenca se bo na Šmarni gori zbrala tudi letos: udeležbo sta napovedala prvaka s pravkar minulega svetovnega prvenstva, pridružilo pa se jima bo kar nekaj tekačev, ki se sicer redno uvrščajo na zmagovalne stopničke na velikih tekmah. Pride tudi Eritrejec Petro Mamu, to je tekač, ki je v zadnjih dveh letih izboljšal dobršen del rekordov tradicionalnih prog v Evropi. Pričakujem udeležbo tekačev iz dvanajstih do petnajstih držav.

Bodo med njimi tudi imena iz sveta maratona? Se tudi uspešni maratonci udeležujejo tekmovanj v gorskih tekih?

Vrhunski gorski tekači so prav tako izvrstni 'klasični' dolgoprogaši. Aktualni svetovni mladinski prvak teče 10 kilometrov pod 28. minutami, legendarni Novozelandec Wyatt je tekel maraton 2:13, naš Mitja Kosovelj 2:17 itd. Vemo tudi, da vrhunski maratonec odteče na sezono le 2 maratona, enako velja za premišljene rekreativce. Če imaš zmogljiv 'motor', ga lahko hitro prilagodiš na ravninski tek ali na zmerne hribe, to je na proge, kjer se teče oziroma strmina ni tako huda, da tek preide v hojo. Druga zgodba so ekstremni gorski teki, med kakršne sodi recimo Grintovec, kjer prevladuje hoja; take proge zahtevajo več specialnega treninga, imajo pa druge čare.

Ali letos organizatorji pripravljate kakšno posebno presenečenje?

Posebnih presenečenj je bilo letos na Šmarni gori že zadosti. Začelo se je na prvi februarski dan z žledom, ki je tako rekoč spremenil obličje Šmarne gore. Pobočja po sredini Šmarne gore in Grmade so bila zaradi podrtega drevja iznakažena do nerazpoznavnosti in le trudu ljubiteljev Šmarne gore se lahko zahvalimo, da je danes Šmarna gora spet prehodna, kot je. To, da smo pomladi resno razmišljali o spremembi trase ali celo o odpovedi šmarnogorskega teka, je pri vsej škodi, ki jo je povzročil led, manj pomembna stvar. Poletno neprekinjeno deževje je tudi dodalo svoje, tako, da se bomo novim presenečenjem letos skušali izognili.

Se je še vedno možno prijaviti?

Domači tekmovalci se lahko prijavijo na dan prireditve, na startu od 8. do 9. ure. Prijavljenih pa imamo še kar nekaj močnih tujcev, ki bodo ponovno dali Šmarni gori mednarodni pečat.