Lepi čeveljc je ena izmed najlepših, a hkrati najbolj ogroženih orhidej v Evropi. Seveda je zavarovana in zaščitena tako na državni kot mednarodni ravni, namerno poškodovanje rastlin ali njihovih rastišč pa je celo kaznivo dejanje. Ta čudovita roža pri nas še najbolje uspeva v okolici Gozda - Martuljka, kot so potrdili v TNP, so tamkajšnja rastišča največje poznano območje uspevanja lepega čeveljca v parku.
Ta zanimiva in lepa orhideja pa ima to »smolo«, da raste tik ob rekreativnih in gozdnih poteh ter ob potoku Martuljek. Zato je izpostavljena številnim negativnim vplivom, še najbolj seveda ljudem. »Največje grožnje predstavljajo trganje in ruvanje rastlin ter uničevanje življenjskega prostora. Vsako leto zabeležimo nove poškodbe rastišča in nedovoljene odvzeme rastlin iz narave,« so sporočili iz Triglavskega narodnega parka.
Triglavski narodni park in Planinsko društvo Gozd Martuljk sta tako začela projekt »Ohranitveni ukrepi za orhidejo lepi čeveljc«, ki ga financirata Fundacija in Akademija za varstvo narave Alfreda Toepferja iz Hamburga. Obstoječe rastišče nameravajo zaščititi z ograjo na najbolj občutljivem območju, tam bodo postavili tudi stebriček z naravovarstvenim opozorilom prepovedi trganja rastlin. Nekaj bo novih informacijskih tabel, pripravili bodo delavnice z lokalnimi društvi, skupnostmi ter ozaveščali lastnike zemljišč in prebivalce ter obiskovalce o pomembnosti ohranjanja te rastlinske vrste.
»Ključni del projekta je tudi okrepitev nadzora na rastišču v času cvetenja lepega čeveljca,« so obljubili v Triglavskem narodnem parku.
Tovrstna zaščita pa je lahko tudi dvorezen meč, opozarja nekdanji predsednik Planinskega društva Gozd Martuljk in zdaj član njihovega nadzornega odbora Tone Oman: »S predstavniki TNP smo imeli kar nekaj sestankov. Vsi se zavedamo pomena lepega čeveljca in vem tudi to, da raste le pri nas in smo na to lahko ponosni. Precej ga je, v takih lepih šopih raste. Po drugi strani pa se bojim, da bodo cvetice, če jih bomo ogradili in nanje opozarjali, še bolj vpadljive. Na neki način bomo obiskovalcem povedali in pokazali, kje so. In me skrbi, da bo trganja še več. V zadnjem času se je sicer uničevanje teh rastlin močno ustavilo, trganja skorajda ni več. Le še sem ter tja opazimo kakšno poškodbo rastišča,« je še dejal Tone Oman.