O zdravi prehrani slovenski šolarji veliko vedo, a tovrstna načela redko upoštevajo. Svoje naredijo hiter življenjski tempo in dolgi delavniki staršev ter neskončna ponudba zdravih in nezdravih prehranskih proizvodov. Med največjimi prehrambnimi grehi slovenskih šolarjev so po besedah mag. Mateja Gregoriča iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje izpuščanje zajtrka, prekomerno pitje sladkih pijač in uživanje sladkarij ter premalo gibanja. Specialistka šolske medicine Lea Jerman Gorišek, dr. med., iz zdravstvenega doma Novo mesto opozarja, da se neustrezno prehranjuje tudi precej otrok, ki nimajo previsoke telesne teže. A tudi zdravnica opaža vse več debelih otrok. Pogosto so za to krive prav sladke pijače in sladkarije.
Kar 37 odstotkov mladostnikov vsaj enkrat na dan uživa sladkane pijače, četrtina pa sladkarije, s starostjo otrok pa njuna uporaba celo narašča, opozarja mag. Matej Gregorič. »Po pogostem uživanju sladkanih pijač se naši mladostniki uvrščajo precej nad povprečje vrstnikov iz drugih držav; v starostni skupini 11 let se uvrščamo na 2. mesto, v skupini 13 let na 3. mesto, v skupini 15 let pa celo na 1. mesto.«
Jerman-Goriškova zato svetuje, naj otroci pijejo predvsem vodo ali nesladkane zeliščne čaje. Poleg tega pa naj zajtrkujejo. Tudi zajtrk slovenski osnovnošolci pogosto izpuščajo. Le 44 odstotkov mladostnikov po rezultatih mednarodne raziskave o z zdravjem povezanem vedenju mladostnikov med tednom redno zajtrkuje. Kot opozarja Gregorič, pa ta delež s starostjo upada, kar naše mladostnike med raziskovanimi državami uvršča na zadnje mesto.
Na vprašanje, ali je zajtrk smiseln tudi za mlajše osnovnošolce, ki imajo običajno malico že po prvi šolski uri, zdravnica odgovarja pritrdilno. »Ne gre toliko za hrano, ki jo otrok zjutraj zaužije, kot pa za zdravo navado, ki se je nauči. Dokler je malica po prvi šolski uri, doma morda zadostuje skodelica čaja, mleka, kakava. Starejši ko so šolarji, kasneje imajo šolsko malico. In do takrat je dobro, da se otrok nauči, da ne gre od doma s praznim želodcem. Če je v šoli za malico jed, ki je nima najraje, bo odsotnost zajtrka zanj pomenila, da bo tešč vse do šolskega kosila.«
Izpuščanje obrokov je na splošno eden od največjih prekrškov pri zdravem prehranjevanju, ki se ga nikoli ne bi smeli posluževati. Veliko ustrezneje je po njenem mnenju obroke razdeliti na več manjših in sestavljenih iz vseh vrst živil. Na splošno velja, da naj bi otroci jedli na vsaki dve do tri ure.
Ne prepovedujte sladkarij!
Tudi sladkarij po mnenju Jerman-Goriškove ni dobro otrokom prepovedovati. »Če otrok uživa mešano hrano, ni nič narobe, če poje še kakšno sladkarijo. Če so sladkarije zanj doma popolnoma prepovedane, si jih bo zagotovo privoščil, ko staršev ne bo zraven, na primer pri sošolcih, prijateljih, ali pa si jih bo privoščil z žepnino.«
Težava pa pri predebelih otrocih niso le sladkarije, ampak na splošno prevelike količine hrane v kombinaciji s premalo gibanja. »Starši morajo z zdravo pametjo presoditi, kolikšne količine so za otroka primerne. Če otrokova teža narašča, naj mu na krožnik dajo malo manj kot sicer. Opozorijo naj ga, naj je počasi, saj tudi občutek lakote izginja počasi. A vse to opozarjanje naj poteka na diplomatski način, saj so otroci za te stvari zelo občutljivi. Vsekakor se je tega vsaj pri dekletih treba lotiti pred začetkom pubertete, takrat je namreč nevarnost za motnje hranjenja največja.« Pri vsem tem pa pomagajo tudi ustrezno založene omare v domači shrambi. Namesto slanih in sladkih prigrizkov naj bo v hiši za vmesne obroke na voljo dovolj različnega sadja.
Čim več gibanja
Večerni obroki doma naj ne bodo preobilni, sploh če je otrok kosilo že jedel v šoli. Prav tisti, ki ga uživajo dvakrat na dan, imajo po opažanjih zdravnice običajno povišano telesno težo. »To ne pomeni, da mora otrok ob poznem kosilu staršev ostati lačen. Lahko je skupaj z njimi, vendar naj bo njegov obrok precej manjši od tistega, ki ga ima na krožniku ob sobotah in ob nedeljah.« Vseeno pa naj bi takšen glavni obrok družina zaužila najkasneje do pete ure.
A vsi omenjeni nasveti morajo vsebovati še glavno »začimbo« zdrave prehrane – gibanje. Le petina slovenskih mladostnikov se po podatkih omenjene raziskave vsak dan giblje vsaj 60 minut, prav tako pa njihov delež s starostjo upada. Pomembno je, da se otroci gibljejo tudi doma, ne le ob urah športa ali na treningih, pravi specialistka šolske medicine. Da pomagajo v gospodinjstvu tako, da gredo kaj iskat v klet, na podstrešje, da pomagajo pri opravilih okoli hiše. Vse to pomeni, da jim ne dovolimo, da bi ves dan presedeli pred televizorji ali za računalnikom.
