»Gluten v prehrani večini ljudi ne predstavlja nobenega problema,« je povedal dr. Jernej Dolinšek iz mariborskega univerzitetnega kliničnega centra, vendar pa je, kot je dodal, del populacije za gluten preobčutljiv oziroma ga njihovo telo ne prenaša. Pri nekaterih se kaže s celiakijo, pri drugih pa z različnimi oblikami alergije na gluten.
»Poleg tega pa obstaja še skupina ljudi, ki nimajo dokazljive celiakije ali alergije, pa imajo vseeno težave, ko uživajo hrano, ki vsebuje gluten«.
Dejstvo je, da pri vseh preobčutljivostih ljudje ne smejo jesti hrane, ki vsebuje gluten, reakcije pa se med seboj zelo razlikujejo. Kot je pojasnil sogovornik, za celiakijo velja, da ljudje celo življenje ne smejo jesti glutena, medtem ko lahko alergije sčasoma izzvenijo.
Skupina tistih, pri katerih se preobčutljivosti za gluten ne da dokazati, se v zadnjih letih veča. »Nekateri mislijo, da je to modna muha, nekateri pa vseeno verjamemo, da je nekaj na tem,« verjame dr. Dolinšek in opozarja, da je treba bolniku, četudi ni otipljivih dokazov, prisluhniti in dosledno spremljati njegovo zdravstveno stanje, ne pa »zamahniti z roko, saj s tem vse bolnike vržemo v isti koš, tudi tiste, ki imajo res težave pri uživanju glutena«.
Prebavne težave, astma in utrujenost
Spekter težav, ki jih povzroča preobčutljivost za gluten, je zelo širok. Pri alergijah se lahko kažejo kot spremembe na koži ali dihalih, pri celiakiji pa se bolniki pogosto soočajo s prebavnimi motnjami, občasnimi bolečinami v trebuhu, močno slabokrvnostjo, osteoporozo, nevrološkimi motnjami in neplodnostjo.
»Pri preobčutljivosti za gluten, ki ni niti celiakija niti alergija, imajo ljudje veliko prebavnih težav, splošno slabo počutje, bolečine v sklepih, kosteh in mišicah,« je pojasnil dr. Dolinšek.
Celiakija je sistemska avtoimuna bolezen, ki nastane kot posledica preobčutljivosti za gluten pri ljudeh, ki imajo za to določene gene. Zelo pogosto se kaže s prizadetostjo prebavil, vendar pa lahko, ker gre za sistemsko bolezen, prizadene celoten organizem. Bolezen se lahko pojavi v kateri koli starosti, ne samo v otroštvu. »Celiakija je zelo pestra bolezen, in če ne pomislimo nanjo, jo zelo težko odkrijemo, ko pa nanjo pomislimo, naredimo nekaj preprostih testov in diagnozo lahko postavimo zelo hitro.«
Preobčutljivost za gluten, ko ne gre niti za alergijo niti za celiakijo, dokazujejo z metodo izključevanja. Kot pravi dr. Dolinšek, tudi bolniku, pri katerem izključijo celiakijo in alergijo, a ima težave, vseeno svetujejo brezglutensko dieto. Med tem beležijo simptome, čez čas prekinejo dieto in tudi takrat spremljajo njegovo stanje. »Velikokrat se zgodi, da se ljudje bolje počutijo, ko iz hrane izključijo gluten, ko pa ga ponovno začnejo uživati, se spet pojavijo težave«. Kot še dodaja, je seveda možen tudi učinek placeba, vendar ga je težko dokazati.
Edino zdravilo: brezglutenska dieta
Edini način zdravljenja celiakije, alergij in preobčutljivosti za gluten je dosledna dieta brez glutena. Zato morajo po besedah dietetičarke mag. Aje Kocuvan Mijatov bolniki s celiakijo iz svoje prehrane izključiti pšenico, rž, ječmen in oves, ki jih nadomestijo z rižem, krompirjem, ajdo, prosom, kvinojo in amarantom. Na prvi pogled se zdi enostavno, a gluten vsebuje veliko več izdelkov, kot sprva mislimo. Pozorni moramo biti tudi na različne mlečne izdelke in predelane mesnine, ki gluten morebiti vsebujejo v majhnih deležih, saj »bolniku s celiakijo že pol zrna pšenice v kilogramu riža lahko povzroči težave,« opozarja dr. Dolinšek.
Za našo sogovornico dietetičarko pa je pomembno, da je dieta brez glutena uravnotežena. Njeno opozorilo ni odveč, saj se je v manjši interni raziskavi pokazalo, da bolniki s celiakijo svoje prehrane ne sestavijo primerno. »Bolniki s celiakijo užijejo veliko mesa, sirov in mlečnih izdelkov, premalo pa ogljikovih hidratov, vlaknin, mineralov in vitaminov«. Tudi Dolinšek opozarja na previdnost pri brezglutenski dieti, »saj se lahko z nenadzorovanim vnosom neuravnotežene prehrane celo prekomerno zredimo.«
Brezglutenski izdelki dragi kot žafran
»Brezglutenski izdelki so – med drugim tudi zaradi drugačne proizvodnje in večjega nadzora sestavin – trikrat do štirikrat dražji od navadnih.
Starši, ki imajo otroke s celiakijo, sicer dobivajo dodatek za nego otroka, kar pa ne velja za odrasle s to boleznijo. Kot opozarja Kocuvan-Mijatova, »bi morala država poskrbeti tudi za primerno regulacijo hrane v šolskem okolju za otroke s celiakijo na državni ravni, saj so zdaj starši in bolni otroci prepuščeni razumevanju šolskih vodij prehrane«.
Italija je za bolnike s celiakijo poskrbela kar s »hrano na recept« – bolniki si namreč lahko v lekarnah za okoli sto trideset evrov na mesec izberejo brezglutenske izdelke, na Hrvaškem pa bolnikom zagotavljajo brezplačno brezglutensko moko.
Gluten za večinski del populacije ni škodljiv, če pa imamo zdravstvene težave, ki od nas zahtevajo tako dieto, se je moramo lotiti pravilno. Kot opozarjajo sogovorniki, se moramo zavzemati za večjo ozaveščenost o celiakiji, saj domnevajo, da je pri nas še vedno zelo veliko neodkritih primerov te bolezni. Za Atenami, Varšavo, Bratislavo, Milanom in Sankt Peterburgom bo v soboto opoldan tudi v Ljubljani (Austria Trend hotel) vrsta predavanj in delavnic o pripravi brezglutenske hrane. Na delavnicah bodo tudi otroke poučili o tem, kaj lahko jedo, če imajo celiakijo, in kako se na enostaven način lotiti priprave take hrane. Vstopnine ne bo.