Zlato kanuističnega dvojca Luka Božič in Sašo Taljat, srebro kanuista Benjamina Savška in bron kanuističnega moštva niso naključje. Nosilci odličij so dobro pripravljenost kazali že vse leto in jo nadgradili prav na najpomembnejši tekmi sezone. Ob tem je največji kapital Slovenije, da ima še vedno razmeroma mlado ekipo, ki še zori, obenem pa je na vsakem koraku občutiti tudi moštvenega duha. Prav dobro vzdušje v ekipi je eden od vzrokov za uspešen nastop v ZDA.
Za to, da slovenska reprezentanca ni več le Peter Kauzer, ampak je zgradila trdno in široko ekipo v vseh štirih disciplinah olimpijskega sporeda, ki se od leta 2009 s svetovnih prvenstev vsakič vrača s kolajnami, ima obilo zaslug tudi dolgoletni predsednik Kajakaške zveze Slovenije Bojan Žmavc, ki je na začetku poletja žal izgubil boj z zahrbtno boleznijo. Od osamosvojitve naprej je bil gonilna sila. Njegovi viziji sta sledila vodstvo z direktorjem reprezentanc Andrejem Jelencem na čelu in zelo širok strokovni štab. Obenem je bil vseskozi v prvih v bojnih vrstah za pravice športnikov in njihov status s službami v državni upravi, da so se lahko posvetili predvsem športu.
Kajakaška zveza Slovenije je pred novim velikim izzivom. To je olimpijska kolajna, ki se izmika že vse od leta 1996, ko je v Atlanti Andraž Vehovar postal podprvak v kajaku. Olimpijska kolajna je bila doslej že dvakrat (Peking 2008 in London 2012) preveliko breme za Kauzerja, ki bo imel v Riu de Janeiru še zadnjo življenjsko priložnost za edino odličje, ki mu še manjka v karieri. A v Braziliji breme pričakovanj vendarle ne bo le na njegovih ramenih.
