Kot smo poročali, bi moral prejšnji teden na Smučarski zvezi Slovenije potekati tako imenovani krizni sestanek alpskih disciplin. Na njem bi se morali soočiti predstavniki Smučarske zveze Slovenije, trenutne alpske smučarske oblasti, ki ji kot vodja zbora in odbora predseduje Dušan Gorišek, ter predstavniki največjih opozicijskih klubov. Toda sestanka sploh ni bilo.
»Vsi sestanki, ki smo jih imeli v zadnjem obdobju, so imeli skupni imenovalec. Pripravili naj bi se namreč na trenutni položaj. V panogi za alpsko smučanje od smučarske zveze dobivamo podatke, ki jih jemljemo resno, toda še vedno ne vemo natančno, kakšen je dejansko znesek, ki ga bomo imeli v tej sezoni na razpolago. Ker je bil sestanek, o katerem me sprašujete, odpovedan, žal predlog ni bil predstavljen širšemu krogu,« nam je včeraj povedal Vlado Makuc.
»Bojimo se, da je finančni primanjkljaj glede na zastavljen program tako velik, da ne bomo mogli pokriti programa niti najboljšim alpskim smučarjem, četudi bi bili prisiljeni izvesti nekaj najbolj drastičnih ukrepov. O konkretnih številkah, s kolikšnim številom trenerjev in tekmovalcev bi morali prekiniti pogodbe, ne bom razmišljal na glas,« je nadaljeval Makuc.
Poročali smo, da so za namene odpadlega sestanka na panogi za alpsko smučanje pripravljali tako imenovane rezervne ali krizne načrte. Zakaj napovedanega sestanka ni bilo, smo najprej vprašali Makuca. »Kot mi je znano, so predsedniki večjih klubov udeležbo odpovedali. Posledično smo se s predstavniki smučarske zveze dogovorili, da nima smisla, da se dobivamo brez predstavnikov največjih klubov, saj je bil namen sestanka prav ta, da sta prisotni tako pozicija kot opozicija, kot nas imenujete.«
Ko smo želeli preveriti, ali in zakaj so predstavniki nekaterih največjih slovenskih klubov odpovedali sestanek, se je zapletlo, saj smo slišali nasprotujoče si zgodbe. »Zakaj je bil sestanek odpovedan, morate vprašati tistega, ki ga je sklical. Jaz tega ne vem,« nam je odgovoril Grega Benedik. Na vprašanje, ali bi se sestanka udeležil, če bi do njega prišlo, je predsednik ASK Kranjska Gora odgovoril: »Verjetno bi tja prišel.« Ob koncu je bil nekdanji alpski smučar manj skrivnosten: »Očitno so programi zastavljeni prebogato glede na razpolagajoča sredstva. Da je prišlo do takšnega položaja, so krivi odgovorni, ki bodo morali zadevo speljati do konca. Slovenska smučarija gre žal vsako leto stopničko nižje. Ker kot klub nimamo mesta v alpskem odboru, lahko trenutno zgolj spremljamo, kaj se dogaja.«
Bivši predsednik zbora in odbora za alpsko smučanje ter zastopnik Alpetourja, kot je zapisano na spletni strani škofjeloškega smučarskega kluba, Janez Dekleva je najprej odgovoril: »Ne morem vam povedati nič konkretnega, ker nismo imeli uradnega sestanka. Obrnite se na tiskovnega predstavnika smučarske zveze Tomija Trbovca. Vam bo on pojasnil, kaj se je dogajalo z dopisom. Kasneje pa se lahko zopet slišiva.« Odgovorili smo mu, da bomo upoštevali njegova navodila, da pa mu ne bomo prenašali informacij, saj ga kličemo z namenom, da pojasni svojo oziroma klubsko plat zgodbe. Deklevo smo še vprašali, ali opozicijski klubi pripravljajo kakšen program proti zdajšnjemu vodstvu panoge za alpsko smučanje. »Nič ne moremo pripravljati, če nič ne vemo. Od prvega dne nismo bili prisotni na nobenem srečanju. Sploh ne vemo, kakšno je stanje, za kakšen program gre. Vse informacije, ki jih dobimo, so od naših dveh tekmovalcev, ki pravita, da ne bosta podpisala pogodb s smučarsko zvezo.«
Kdo izmed omenjene trojice Makuc-Benedik-Dekleva je prikrival resnico, nam tudi po tem, ko smo upoštevali Deklevov nasvet, ni uspelo izvedeti. Tomi Trbovc nam je namreč dejal, da »Smučarska zveza Slovenije ne bo dajala uradnih izjav«. Ker je od včeraj naprej znan datum naslednjega in za številne dolgo pričakovanega izvršilnega odbora Smučarske zveze Slovenije, se končno ve, kdaj bo v Podutiku bruhal vulkan. To bo v ponedeljek, 29. septembra. Dotlej pa bo bržčas tudi znano, kdo je v današnji zgodbi držal figo v žepu.
