Široki krajci na krožniku

Orjaški dežnik zraste do pol metra v višino, odraslim primerkom pa klobuk zraste do premera 30 centimetrov. Spodnja stran klobuka je bele barve in posejana z velikimi lističi, v katerih je bel trosni prah. Pri starih gobah postanejo lističi na spodnjem robu rjavkasti, včasih rahlo pegasti. Lističi se ne dotikajo beta gobe, zato tega z lahkoto v celoti odstranimo. Bet je pri mladih gobah poln, pri starih pa oleseni in postane votel ter neuporaben. Meso gobe je belo in milega okusa. Mlade gobe imajo stožčast klobuk, ki se kasneje odpre in dobi kroglasto obliko, preden se dokončno razpre in postane raven. Mlade gobe imajo sprva klobuk enotno rdečkaste barve, kasneje pa postane luskast. Gobo, ki jo najpogosteje najdemo v skupinah v listnatih in mešanih gozdovih ter na travnikih, v naših krajih najpogosteje pripravimo ocvrto po dunajsko. Bet, ki tako ali tako ni uporaben, lahko odstranimo že med nabiranjem, potem pa nežno očiščeno gobo, ki ji ni treba odstranjevati nagubane rjave kožice s klobuka, kar ponekod vztrajno počnejo, enostavno povaljamo v razžvrkljanih jajcih in drobtinah ter ocvremo. Privrženci takšnega načina priprave ne bodo ravnali napak, če razžvrkljanim jajcem dodajo kakšno žlico naribanega parmezana in svežega sesekljanega peteršilja. To pa še zdaleč ni edini način priprave teh slastnih gob. Lahko jih poškropimo z oljem, varčno posolimo in popečemo v suhi teflonski ponvi ali na žaru. Če takšne potresemo še s peteršiljem in parmezanom in morda še s sesekljanim česnom, zagotovo ne bomo brcnili v prazno. Pristaši nasitnejših prigrizkov rahlo osoljene klobuke pustijo počivati nekaj minut, nato pa jih nadevajo z rezinami kuhanega pršuta in naribanim sirom, vse skupaj pa zvijejo v nekakšne kanelone, ki jih nato še panirajo in ocvrejo. A to je res ekstremna, po enotnem mnenju sladokuscev Nedeljca manj priporočljiva različica, pri kateri nežni okus dežnikov sploh ne pride do izraza. Iz dežnikov nastane prav dobra gobova juha, ki jo pripravimo kakor iz vsakih drugih gob, izvrstna je tudi rižota. Poleg tega jih lahko pripravimo kakor imenitno omako za testenine – rahlo popražimo sesekljana čebulo in česen, dodamo narezane dežnike in vse skupaj med mešanjem nekoliko podušimo. Solimo in popramo ter dodamo sesekljan peteršilj. Na koncu po želji dodamo še sladko ali kislo smetano, premešamo in dodamo kuhane testenine, premešamo in odstavimo ter takoj postrežemo. Dežniki so prav dobri tudi za solato. Liste solate ali špinače operemo in posušimo ter razporedimo na krožnike, nato pripravimo malo solatnega preliva iz olivnega olja, kisa, soli in žličke gorčice. V ponvi popečemo malo na drobno narezanega pršuta in dodamo na koščke narezane dežnike ter vse skupaj med mešanjem pražimo še kakšne tri minute. Nato solato na krožnikih prelijemo s prelivom in na vrh nadevamo popraženo mešanico ter takoj postrežemo s kosom dobrega kruha. Če se nam po nerodnem pripeti, da se pri hiši znajde večja količina dežnikov, zamrzovalna skrinja pa je že polna, nič hudega. Dobro očiščene dežnike nadevamo na časopisni papir in dobro posušimo, najbolje na soncu, a pazimo, da jih ne ujame rosa. Ko se gobe zdijo že dovolj suhe, jih za vsak primer deset minut še dodatno sušimo v topli pečici. Takšne lahko enostavno zdrobimo v dlaneh ali zmeljemo v kavnem mlinčku oziroma električnem sekljalniku, nato pa jih vsujemo v zanesljivo suhe kozarce za vlaganje ter nepredušno zapremo. Tako nastali prah kot začimbo uporabimo pri kuhanju gobovih jedi, z njim denimo okrepimo okus gobove juhe ali rižote.