Po lanskoletnem nakupu okoli 90 odstotkov delnic Turboinštituta nameravajo v Kolektorju iz družbe iztisniti vse male delničarje. Toda pri tem so že naleteli na prvo težavo.

Čeprav v idrijski družbi 16 preostalim lastnikom Turboinštituta ob iztisnitvi ponujajo odškodnino v višini pet evrov za delnico, kar je toliko, kot so lani plačali preostalim delničarjem z nekdanjim predsednikom uprave Vladimirjem Kercanom na čelu, so mali delničarji na okopih. Eden od njih od predsednika uprave Turboinštituta Uroša Suhodolčana terja odgovore na kočljiva vprašanja, je razvidno iz razširitve dnevnega reda skorajšnje skupščine.

Zaradi načrtovane iztisnitve so mali delničarji prepričani, da je vodstvo Turboinštituta v zadnjem času večkrat sporno ravnalo v njihovo škodo in v korist Kolektorja. Te očitke so v Kolektorju ostro zavrnili. Za nakup Turboinštituta, ki se je spopadal z neobvladljivimi likvidnostnimi težavami, je Kolektor sicer odštel dobrih 700.000 evrov. To je bilo skoraj 18-krat manj, kot je imela družba po javno dostopnih podatkih lani kapitala.

Na prihajajoči skupščini bo moral Suhodolčan pojasniti, zakaj so ocenjeno vrednost več kot 18.000 kvadratov velikega zemljišča v ljubljanskem Šentvidu, ki ga je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij leta 2011 ovrednotil na 5,7 milijona evrov, prevrednotili na izhodiščno vrednost 736.000 evrov, torej na vrednost iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Prav tako bo moral Suhadolčan pojasniti vzroke za znižanje kapitala s 6,5 milijona evrov v nerevidiranih bilancah za lansko leto na 4,3 milijona evrov v revidiranih bilancah. Vprašanje, ki si ga zastavljajo mali delničarji, je tudi, zakaj je izguba v revidirani bilanci, ki znaša 3,13 milijona evrov, za 1,3 milijona evrov višja od izgube v nerevidirani bilanci. V Kolektorju so pojasnili, da bodo vsa zastavljena vprašanja na skupščini ustrezno obravnavali.

Male delničarje sicer zanimajo tudi aktivnosti pri projektiranju in gradnji malih hidroelektrarn, za katere ima Turboinštitut koncesije v Makedoniji, Srbiji in BiH. Po naših informacijah se je Turboinštitut v neobvladljivih finančnih težavah lani znašel predvsem zaradi investicij v višini od treh do štirih milijonov evrov v pet malih hidroelektrarn v Makedoniji. Medtem ko je Turboinštitut leta 2011 dosegel 26,5 milijona evrov prihodkov, jih je lani ustvaril le še osem milijonov evrov.

V energetiki ima sicer Kolektor velike načrte. Po prevzemu Etre, danes Kolektorja Etre, in Turboinštituta idrijska družba ni bila uspešna pri nameravanem prevzemu Litostroja Power. Čeprav je Kolektor poleg razmeroma nizke cene k nakupu Turboinštituta spodbudil tudi načrtovani nakup Litostroja Power, s katerim ima dopolnjujočo se dejavnost, so pred družbo perspektivni časi. Od vsake hidroelektrarne v Makedoniji bi po naših informacijah Turboinštitut z lokalnim partnerjem lahko dosegel okoli dva milijona evrov prihodkov od prodaje. Turboinštitut, ki se ukvarja z raziskavami, razvojem in izdelavo vodnih turbin ter druge opreme za hidroelektrarne, je kot eden od dveh neodvisnih inštitutov na svetu opremljen za preizkušanje modelov turbin in črpalk v skladu z mednarodnimi predpisi.