V okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki ga izvaja Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, so te dni zaključili sprejemanje prijav na nagradni natečaj Partnerstva za zelena delovna mesta: dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti. Razpis je po mnenju Gaje Brecelj, vodje projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, naletel na dober odziv, saj so prejeli 18 zanimivih prijav projektov, katerih nosilci so občine, podjetja ali razvojne agencije in zadruge ter nevladne organizacije, izobraževalne in raziskovalne ustanove.
»Ta raznolikost kaže na to, da akterji na vseh področjih prepoznavajo pomen zelenega gospodarstva in priložnosti zelenih delovnih mest, ki iz njih izvirajo. In pa da je projekt – ter v okviru projekta natečaj – zbudil njihovo pozornost, da bi svoje dobre prakse izpostavili ter s tem navdahnili tudi druge. Te dobre prakse so uspešne, zato je pomembno, da ne ostanejo anonimne,« poudarja Gaja Brecelj.
»V njih so vgrajene dragocene izkušnje, ki kažejo, da kjer obstaja volja, obstaja tudi pot. Zaposlovalcem in snovalcem politik, pa tudi drugim deležnikom, lahko te dobre prakse predstavljajo navdih za njihovo nadaljnje širjenje in prenos v druga okolja po Sloveniji, da bi kar najbolje uresničili potencial zelenih delovnih mest.«
Zato bo imela po njenem mnenju strokovna skupina, ki bo med vsemi prijavljenimi izbrala tri najboljše prakse, zahtevno delo. Izbrane prakse bodo predstavili na 2. nacionalni konferenci Spodbujamo zelena delovna mesta, ki jo Umanotera pripravlja 4. novembra letos. Najboljša bo prejela praktično nagrado v vrednosti tisoč evrov, in sicer zeleni teambuilding na ekološki kmetiji s profesionalnim moderatorjem.
Prijavljeni projekti so z zelo različnih področij, pojasnjuje Brecljeva, od ekološkega kmetijstva, vode, samooskrbe do trajnostnega turizma, energetske učinkovitosti, odpadkov, mobilnosti...
»Mnoge prakse temeljijo na celovitem pristopu in odkrivajo nove paradigme pri spopadanju z izzivi današnjega časa: gospodarsko-finančno, energetsko, podnebno, okoljsko in družbeno krizo. To so prakse, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju naše družbe,« je prepričana Gaja Brecelj, ki vodi projekt Spodbujamo zelena delovna mesta, ki je le ena od akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med evropsko komisijo, vlado RS in evropskim parlamentom.
Osrednji govorec konference bo ekonomist, podjetnik in pobudnik Modre ekonomije Gunter Pauli. »V naslednjih desetih letih bomo na račun zelo konkretnih in pragmatičnih inovacij ustvarili najmanj 100 milijonov novih dobrih delovnih mest v zelo različnih tehnološko naprednih sektorjih obsežne svetovne zelene ekonomije,« je prepričan Pauli.
In kako v Umanoteri gledajo na usmerjenost nove slovenske vlade glede spodbujanja ustvarjanja zelenih delovnih mest? »V koalicijski pogodbi lahko zasledimo nekaj projektov, ki obetajo zelena delovna mesta, kot na primer energetska prenova, zeleno javno naročanje in zelena proračunska reforma. V okviru mreže Plan B za Slovenijo, ki združuje 27 nevladnih organizacij, smo pred volitvami političnim strankam predlagali sprejetje zavez za uresničenje trajnostnega razvojnega podviga Slovenije, med katerimi je bila tudi vzpostavitev službe vlade za trajnostni razvoj. Tako od urada za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ki ga bo vodila ministrica brez listnice, pričakujemo strateško razvojno načrtovanje, medresorsko koordinacijo in partnerstva z deležniki za trajnostni razvoj, kjer bo prioriteta zagotavljanje skladnosti vladnih odločitev s prehodom v nizkoogljično družbo, s ciljem 80- do 95-odstotnega zmanjšanja izpustov CO2 do leta 2050. In to vsekakor tudi v kakovostnem in konstruktivnem dialogu s civilno družbo,« je poudarila Gaja Brecelj.
