Tisti, ki se nameravajo usmeriti v srednje poklicno in strokovno izobraževanje, so zagotovo zadovoljni, ko izvedo, da po končanem šolanju z zaposlitvijo vsaj v nekaterih poklicih ne bodo imeli težav.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je v sodelovanju s strokovnimi sekcijami, območnimi zbornicami, centrom za poklicno izobraževanje in šolskima centroma Celje in Šentjur organizirala Ulico obrti ravno zato, da bi mladim in njihovim staršem predstavila osem poklicev, ki so po njihovem mnenju obetajoči in jih kljub veliki brezposelnosti še vedno primanjkuje.
Mladih zlatarjev skoraj ni
Gre za poklice elektrikarja, avtoserviserja, avtokaroserista, ustvarjalca in izdelovalca modnih oblačil, mizarja, peka, slaščičarja in zlatarja. Ravno za poklic zlatarja je zanimanje med mladimi tako usahnilo, da letos sploh ni bilo mogoče izvesti rednega vpisa. Redki posamezniki, ki v tem poslu vidijo svojo prihodnost, se lahko izšolajo samo še ob delu. Mitja Korunovski iz OZS, ki je organiziral Ulico obrti, ugotavlja, da starši še vedno močno pritiskajo na svoje otroke in jim »vsiljujejo« gimnazije, kar se ne konča vedno dobro.
»Na OZS smo se odločili, da se bomo poskusili udeležiti čim več roditeljskih sestankov in staršem otrok od petega do osmega razreda predstaviti vse plati poklicnega in strokovnega izobraževanja. Na nekaterih šolah smo že bili in odziv je bil odličen. Starši so bili presenečeni, saj nekateri od njih sploh niso vedeli, kaj vse obstaja in kako veliko možnosti imajo njihovi otroci,« pravi Korunovski.
Tudi Maks Pišotek, ki je učitelj na srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko v Šolskem centru Celje, z razočaranjem ugotavlja, da so gimnazije še vedno izpostavljene kot zelo elitne šole in da to zagotovo otežuje prizadevanja, da bi mlade navdušili za obrtniške poklice, pa čeprav bi v njih imeli prihodnost oziroma zagotovljeno službo.
Avtokaroseristi in serviserji zelo iskani
»Nekateri starši še vedno mislijo, da je nekaj manjvrednega, če se njihov otrok vpiše na poklicno šolo. Seveda so v veliki zmoti. Verjetno se sploh ne zavedajo, da gimnazijec, ko konča šolo, operativno ni sposoben delati na nobenem področju, medtem ko se lahko tisti, ki končajo tri- ali štiriletno strokovno šolo, takoj zaposlijo v neki proizvodnji ali storitveni dejavnosti,« pravi učitelj Pišotek in dodaja, da je v Sloveniji okoli 2500 obrtnikov oziroma podjetij, ki se ukvarjajo z avtostroko in trenutno potrebujejo avtokaroseriste in avtoserviserje.
V Ulici obrti so obrtniki, ki so svoj poklic predstavljali s pomočjo dijakov, želeli pojasniti mladim, da bodo lahko, če si bodo le želeli, tudi po končanem poklicnem in strokovnem izobraževanju nadaljevali šolanje.
Z dodatnim maturitetnim predmetom je možen vpis tudi v univerzitetne programe. Robert Piskač, ki je prokurist v Pekarstvu Piskač in bo konec leta od svojih staršev prevzel obrt, jim je z veseljem pripovedoval o svoji zanimivi poklicni poti in jim predstavil primer svojega starejšega sina, ki v osnovni šoli ni maral knjig in učenja.
Od vodovodarja do diplomiranega inženirja strojništva
»Osnovno šolo je končal z zadostnim uspehom, zato mu ni preostalo drugega, kot da se gre učit za vodovodarja. Že prvi mesec je zašel v hude težave, zato sva se doma usedla za mizo in se mirno pogovorila. Pokazal sem mu časopisni oglas, v katerem je Snaga iskala voznika. Kandidati so morali imeti peto stopnjo izobrazbe. Rekel sem mu, naj se globoko zamisli in da naj kar pozabi, če misli, da ga bom vse življenje financiral,« je brez dlake na jeziku pripovedoval Piskač.
Fant je njegova opozorila vzel sila resno. Vodovodarsko šolo je končal z odličnim uspehom in nato nadaljeval izobraževanje. Zdaj končuje študij na strojni fakulteti. Očitno se je zgledoval po svojem očetu, ki se ni zadovoljil s tem, da bi ostal le kuharski tehnik. Po končanem vojaškem roku se je prekvalificiral za peka, potem je opravil še šolo za mojstra in pravosodni izpit za sodnega izvedenca in cenilca v pekovski stroki. Vmes je še študiral na ljubljanski biotehniški fakulteti, in sicer na smeri živilska tehnologija, vendar ni diplomiral, ker mu je ob vsem delu, ki si ga je naložil, zmanjkalo časa in energije.
»Zato svetujem staršem, naj pustijo svoje mulce pri miru in naj jim pustijo, da se sami odločijo, kaj bodo delali v življenju. Seveda pa jim morajo jasno povedati, da je treba za svoj cilj trdo delati in biti vztrajen.«
Na vprašanje, kako je s službami in plačami v pekovski dejavnosti, pa je odkrito povedal: »V pekarstvu so trenutno velike težave. Male pekarne s tujimi lastniki nam zbijajo cene, tako da je težko preživeti. Neko celjsko podjetje, ki je šlo lani v prisilno poravnavo, je denimo krofe prodajalo pod ceno in v takih pogojih ne moremo normalno poslovati. Težko je predvideti, kaj bo v prihodnje, zato mladim nočem dajati lažnega upanja.«