Zgodba o fiktivnem 3,5-milijonskem posojilu za SCT, ki je končalo v rokah litijskega Trgograda in skorajda potopilo Tovarno asfalta Črnuče (TAČ), dobiva nove razsežnosti. V Factor banki so si z vprašljivo prodajo posojila temu glavnemu konkurentu TAČ nakopali obisk rubežnikov.
Vodstvo TAČ, prepričano o ničnosti omenjenega posla in tudi same posojilne pogodbe, ki je bila namenjena financiranju poslov Ivana Zidarja, je namreč na sodišče vložilo predlog za izdajo začasne odredbe in tudi uspelo. S tem je Trgogradu in Factor banki prepovedalo izvrševanje pravic, ki izhajajo iz lastništva terjatve do TAČ. Če bi kršila sodno prepoved, pa bi morala plačati 100.000 evrov kazni.
Kljub temu je direktor Trgograda Andrej Poglajen po tistem, ko je TAČ odpravil insolventnost in umaknil zahtevo za prisilno poravnavo, temu ugovarjal in zahteval uvedbo stečaja. S tem je po mnenju vodstva TAČ kršil začasno odredbo, zato je v začetku julija od okrožnega sodišča v Ljubljani zahtevalo izvršitev izrečene denarne kazni. Kot ena od možnosti za plačilo 100.000 evrov je bila rubež in prodaja njunega premičnega premoženja v Sloveniji.
Tako je v poslovno stavbo na Tivolski v Ljubljani, kjer ima prostore Factor banka, pred dnevi prišla ekipa z izvršiteljem Marjanom Bakanom na čelu. Toda načrtovani rubež jim ni uspel. »V trenutku poskusa izvedbe nezakonitega rubeža je bila s sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani začasna odredba razveljavljena, predlog TAČ za izdajo začasne odredbe in predlog TAČ za izrek denarne kazni pa zavrnjena,« so nam pojasnili v Factor banki, ki je že leto dni v postopku likvidacije in jo vodi Klaus Schuster. Kljub razveljavitvi začasne odredbe odločitev sodišča po naših informacijah še ni pravnomočna, saj se je TAČ pritožil na višje sodišče.
Če bi Trgograd zmagal na sodišču in začel izterjavo 3,5-milijonskega posojila, ki ga je po nižji ceni kupil od Factor banke, bi TAČ verjetno končal v stečaju. S tem pa bi Poglajen, ki tudi z nakupom premoženja iz stečajne mase SCT gradi mini gradbeni imperij, postal praktično monopolist pri proizvodnji asfalta v osrednji Sloveniji. Že prej je namreč od SCT kupil asfaltno bazo Smodinovec na drugem koncu Ljubljane. Morebitni stečaj črnuške tovarne asfalta pa bi povzročil preglavice tudi družbi Komunalno podjetje Ljubljana (KPL), ki jo tako kot TAČ obvladuje propadlo Cestno podjetje Ljubljana (CPL).
Odkar so v Črnučah v začetku letošnjega leta ponovno zagnali proizvodnjo, KPL asfalt kupuje pri sestrski družbi. Če bi TAČ končal v stečaju, pa bi znova moral ponj na trg, torej k Trgogradu. To pa pomeni, da bi bil KPL na javnih razpisih, na katerih konkurira Trgogradu, samodejno manj konkurenčen. Kljub nerazčiščenim razmerjem v TAČ se je stečajni upravitelj CPL Veljko Jan odločil za prodajo KPL, pri čemer je izklicna cena 6,24 milijona evrov.
Za javno dražbo si je upravitelj CPL izbral zelo neprimeren čas, ocenjujejo poznavalci razmer. Potekala bo namreč le nekaj dni pred županskimi volitvami. Koncesijska pogodba za vzdrževanje cest in opravljanje zimske službe, na podlagi katere KPL z Mestno občino Ljubljana (MOL) opravi večino poslov, naj bi vključevala določilo, po kateri lahko MOL ob spremembi lastništva v KPL odstopi od pogodbe. Jan vztraja, da se ni oziral na prihajajoče volitve in da je moral s postopkom pohiteti, ker so nanj pritiskali ločitveni upniki.
Na vprašanje, ali razmišljajo o nakupu KPL, so na MOL odgovorili, da bodo odločitev pravočasno sprejeli. Pred časom pa so pojasnili, da dokler bo koncesionar dobro in v skladu s pogodbo opravljal svoje delo, o drugih možnostih ne razmišljajo. Če pa KPL ne bi več mogel izvajati del, bi preučili možnosti, da jih prevzame eno od podjetij iz Javnega holdinga Ljubljana. Za skrbni pregled KPL se je sicer odločil le VOC Celje, ki ga je iz stečajne mase CM Celje odkupil Roman Moškotovec. Temu pri gradbenih poslih svetuje nekdanji predsednik uprave CPM Janez Škoberne.
