V enakem obdobju je zaradi močnega dolarja ponovno padla cena žlahtnih kovin. Unča zlata se je pocenila za dobre 3 odstotke, na 1221 ameriških dolarjev, prav tako se je za 3,2 odstotka znižala cena srebra. Kupci so morali konec tedna za unčo odšteti 18,5 dolarja. Naj omenim, da je cena srebra na pomembnem odpornem nivoju. V kolikor se cena ne odbije višje, lahko srebro testira občutno nižje nivoje, ki smo jih nazadnje videli leta 2008 oziroma 2005. Ob volatilnem trgovanju se je za 2,3 odstotka znižala tudi cena surove nafte. 159-litrski sodček zahodnoteksaške nafte je bil konec tedna vreden dobrih 92 ameriških zelencev.
V preteklem tednu so se vlagatelji posvetili trem dogodkom. Dvodnevno zasedanje članov odbora za operacije na odprtem trgu (FOMC) ni prineslo novih sprememb v politiki ameriške centralne banke (FED). Navkljub dobrim ekonomskim podatkom, ki smo jih v zadnjem času prejemali iz ZDA, so se predstavniki FED odločili, da obrestne mere pustijo na rekordno nizki ravni, prav tako pa niso sporočili točnejših datumov, kdaj naj bi do dvigov dejansko prišlo.
V soju žarometov je bil tudi četrtkov referendum na Škotskem, na katerem so se Škoti odločili, da ostajajo znotraj Združenega kraljestva. Skozi teden so neuradne informacije močno vplivale na britanski funt, ki je v petek zjutraj ob objavi uradnih rezultatov opazno poskočil. Prav tako so si oddahnili svetovni delniški trgi, ki so odločitev pozdravili z zelenimi številkami na borznih parketih.
Zadnji najbolj pričakovan dogodek pa je začetek kotacije družbe Alibaba na borzi v New Yorku. V četrtek pozno ponoči so iz ZDA sporočili ceno v prvi ponudbi delnic javnosti (IPO), ki je dosegla zgornji del cenovnega razpona – 68 dolarjev. Kitajski internetni gigant je s tem zbral svežih 21 milijard dolarjev kapitala, ki ga bo usmeril v širitve na zahodne trge. Predvsem ciljajo na ameriški trg, kjer Alibaba še nima velike prisotnosti.