Oče Avstralca je krajo sinovega telefona v Evropi prijavil tako lokalni policiji kot tudi ponudniku storitev, a je zaradi časovne razlike med celinama nastala težava. Ponudnik storitev jo je namreč zabeležil, kot bi se zgodila dan kasneje. »Račun je tako znašal 401.000 evrov, na seznamu pa so bili tudi klici v Somalijo,« je kasneje pojasnil varuh potrošnikov v Avstraliji, na katerega se je s pritožbo obrnil oče okradenega. Znesek je bil ustvarjen v zgolj 24 urah.
Zgodba ima relativno srečen konec – po posredovanju varuha potrošnikov je telekomunikacijsko podjetje, ki je zahtevalo plačilo računa, pa čeprav je bila kraja telefona prijavljena, od tega odstopilo.
Je pa zgodba znova spodbudila razmišljanje na področju podatkovnega gostovanja v tujini. Če si podatkovnega prenosa pred potovanjem ne izključimo, nas lahko višina računa po vrnitvi krepko udari po denarnici. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v poročilu leta 2011 zapisala, da Avstralci plačujejo eno najvišjih cen za podatkovno gostovanje v tujini. Med njimi so še Poljska, Japonska, Izrael, Čile, Mehika, ZDA in Kanada, med najcenejšimi pa sta Grčija in Islandija.
Evropska komisija je v državah EU znižala omejitev cen prenosa podatkov, cenejši pa so tudi klici in SMS sporočila. Stroški mobilnega gostovanja so bili najvišji preden je EU leta 2007 začela ukrepati, v primerjavi s tistim letom pa so cene storitev padle med 80 in 90 odstotki. Evropska komisija skuša tako zagotoviti odprt in nevtralen internet, kakor tudi boljše varstvo potrošnikov za uporabnike mobilnih in širokopasovnih storitev, so zapisali na spletni strani Evropske komisije.
