Oče učitelj. Luka zagotavlja, da v inštrument ni bil »prisiljen«, odločitev za igranje je prišla spontano, resno pri osmih letih. Prvi učitelj je bil njegov oče in tako bo očitno še nekaj časa, kar mu povsem ustreza; poučuje ga zdaj na konservatoriju in ga bo potem tudi na akademiji. Na konservatoriju sicer poučuje še en fagotist, Paolo Calligaris, ki pa tudi ima sina fagotista, Leonarda Calligarisa. Očitno so fagotisti bolj naklonjeni družinskemu izročilu. Luka Mitev ta hip še ne dela velikih načrtov, najprej ga čakata dve leti srednje šole, vmes pa mora, pravi, spoznati še veliko ljudi, da se bo nekoč lahko osamosvojil. Takšni so recimo svetovno uveljavljeni fagotisti Giorgio Mandolesi, Gustavo Núñes, Dag Jensen, Stefano Canuti. In že septembra bo priložnost, saj ga je na seminar v Nemčijo vzel Dag Jensen.
Tudi solističen inštrument. Fagot je orkestrski inštrument, toda fagotistov je relativno malo, sploh solistov. »Fagot je morda eksotičen v Sloveniji, sicer pa ne,« zagotavlja Luka. »Je pomemben del simfonične in komorne slike, obstajajo pa tudi solistični koncerti za fagot in orkester, denimo Mozartov, Škerjančev, Habetov.« Že nekajkrat je nastopil kot solist z orkestrom, nazadnje na evroradijskem tekmovanju Concertino Praga na Češkem, kamor ga je poslala Glasbena produkcija RTV Slovenija. Decembra lani so v Ljubljani s klavirjem posneli 15-minutni program, posnetek poslali na tekmovanje, februarja pa je izvedel, da je dobil prvo nagrado. Junija so ga potem povabili v Prago, kjer so prvo- in drugonagrajenci nastopili z orkestrom češkega radia v sloviti dvorani Dvořák Hall, nato pa so jim organizirali še pet koncertov po Češki; Luka je igral na treh.
Najlepši spomin. Letos se je uvrstil tudi v finale slovenskega izbora za evrovizijskega mladega glasbenika, ki ga organizira EBU, evropska zveza radijskih postaj, »in to so še najlepši spomini do sedaj«, pravi Luka, eden od sedmih izbrancev, ki jih je pospremil Simfonični orkester RTV Slovenija. Povsem ga razumemo, saj je imel ta spomladanski koncert na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani nekoliko drugačen fluid: huronsko vzdušje, navijanje mladih in manj mladih poslušalcev, česar ne srečaš zlepa v koncertnih dvoranah. Srečaš pa to na kakem rock koncertu.
Tišji fagot. Luka se ne strinja povsem z mojo ugotovitvijo, da sta si zvoka fagota in oboe na neki način podobna, »vsak ima svoja ušesa«, pravi in še doda, da se njemu zdi bolj podoben rogu ali violončelu. Oba pa se strinjava, da med pihali velja za bolj tih inštrument. Vsak inštrument zahteva tudi svojo držo. Fagot drži glasbenik nekoliko postrani, za stabilnost pa uporablja še pas, ki pomaga razbremeniti težo sedemkilogramskega inštrumenta. Vsa teža je v resnici na ramenih. »Kakšnih posebnih težav fagotisti zaradi drže nimamo, treba je bili le čim bolj sproščen,« pristavi.
Koncertno življenje. Nedavno je imel v okviru Imago Sloveniae in Radia Slovenija samostojni recital v atriju ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je igral Saint-Saënsovo sonato za fagot in klavir, »to je nedvomno najpomembnejša sonata za fagot: tehnično zahtevna in tudi dolga, okrog 15 minut«. Prva dva stavka te skladbe je igral nedavno na Češkem, tokrat pa je odigral vse štiri. Za klavirjem ga je pospremila njegova stalna korepetitorka Helena Kosem Kotar. Pravi, da pred koncerti vadi tudi do šest ur na dan, ob običajnih dnevih »le« kakšne tri. Na dan koncerta ne vadi (»Se šparam,« pravi.), kar pomeni, da pusti počivati ustnice, da potem zdržijo ves napor. Pojasni, da ne gre toliko za psihični napor kot fizičnega: »Če bi pred nastopom igral že eno uro, ne bi mogel potem zdržati niti prvega stavka – pritisk na ustnice je velik, kajti moraš pihati in hkrati držati ustnice pri miru, da ti jih ne upogiba. Za to je potrebna posebna kondicija.«
Novo gradivo. Luka Mitev posluša veliko različnih posnetkov. »Če se lotim študija nove skladbe, si jo po navadi izberem sam, to pa pomeni tudi, da skladbo na neki način že poznam, jo imam že nekajkrat preposlušano. Nato se lotim not: najprej jih tehnično preberem in usvojim, potem pozornost usmerim v dinamiko in fraze, nato pa vse skupaj uskladim še s klavirjem. Ne poglabljam se preveč v same interpretacije, o skladbah razmišljam sproščeno, med hojo po ulici, tako in tako se vedno na svoj način vživim v skladbo, ki jo igram.«
Počitnic ni bilo. Letos spomladi je opravil avdicijo za European Union Youth Orchestra, ki je poleg Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja (GMJO) najboljši mladinski orkester v Evropi. Počitnic zato ni bilo, je pa mesec dni preživel v njihovi poletni šoli. »Orkester je bil res dober, dirigiral nam je Peter Stark, uradni pokrovitelj poletne turneje pa je bil dirigent Vasilij Petrenko. Pester je bil tudi program, saj smo igrali 4. Šostakovičevo simfonijo, Simfonijo Luciana Beria, baletno mojstrovino Prokofjeva Romeo in Julija, Bruchov Violinski koncert. Luka pa ima še nekaj velikih načrtov. Sprejet je na mednarodno tekmovanje v Sankt Petersburg, ki bo konec oktobra. Potrjena je tudi koncertna turneja GM Oder pri Glasbeni mladini slovenski, ki bo obsegala štiri recitale, in sicer konec novembra v Murski Soboti ter decembra potem v Novi Gorici, Celju in Ljubljani. Nastopil bo skupaj s pianistko Pandelino Atanasovo. V začetku prihodnjega leta bosta z bratom gosta v Modrem salonu Grand hotela Union, sam pa bo gostoval še v ciklu Festivala Ljubljana Mladi virtuozi.