Ko je leta 2011 javnost izvedela, kako si je dekan medicinske fakultete s pomočjo obvodnega financiranja spravil fakultetni denar v svoj žep, se je rektorat Univerze v Mariboru odzval hitro in ostro. Ivan Krajnc je odstopil s položaja, uradno zaradi zdravstvenih težav, univerza pa je na nacionalni preiskovalni urad podala naznanilo o sumu storitve kaznivih dejanj. Kriminalisti so zatem sprožili postopek, ki ga je usmerjalo in vodilo mariborsko tožilstvo.
Na podlagi zbranih obvestil in ugotovitev so preiskovalci podali kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe, so nam včeraj pojasnili na generalni policijski upravi. In sicer zoper Krajnca zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, zoper dve osebi pa zaradi pomoči pri storitvi navedenega kaznivega dejanja.
Speljano prek unihobotnice
Dnevnik je pred tremi leti pridobil dokumentacijo, ki je razgalila zanimive posle s Krajnčevim podpisom. Dekan si je namreč leta 2009 izplačal zajeten zaslužek z obvodom prek podjetja Uni servis, krovnega podjetja razvpite univerzitetne d.o.o. hobotnice. Uradno je šlo za honorar za izdelavo projektne naloge za Univerzitetni športno-medicinski center v Mariboru.
Krajnc in tedanji direktor Uni servisa Primož Juhart sta 23. junija 2009 sklenila pogodbo o avtorskem delu, vredno 40.000 evrov neto. Prvi obrok 25.000 evrov je Uni servis nakazal že po treh tednih. Decembra je Krajnc prejel še 10.000 evrov, 5000 evrov pa je Juhart nakazal tedanji tajnici fakultete Darji Weinzerl. Obema je plačal še skupno 4354 evrov akontacije dohodnine. Niti tri tedne pozneje, 8. januarja 2010, je Juhart izstavil račun Uni servisa medicinski fakulteti. Za vodenje projekta Univerzitetnega športno-medicinskega centra v Mariboru je fakulteti zaračunal 49.300 evrov. Fakulteta je račun plačala 1. marca 2011. Posel se je s tem zaokrožil, svetovanje dekana in tajnice pa je dejansko plačala medicinska fakulteta. Dekanovo svetovanje se je občutno podražilo s tem, ko je bil posel izpeljan s posredovanjem Uni servisa, saj je fakulteta morala poravnati še davek na dodano vrednost.
Mnenje uglednega pravnika Rajka Pirnata v zvezi s tem poslom je bilo nedvoumno. Pri takšnem obvodnem plačevanju je po njegovih besedah »mogoče govoriti o koruptnem ravnanju«. »Povsem neprimeren pa je obvod čez Uni servis, saj je ta domnevno povzročil še dodatne stroške za fakulteto, kar je negospodarna poraba sredstev,« je še ocenil.
»Vodstvo Univerze v Mariboru se s takšnim poslovanjem ne strinja,« je bil ogorčen rektor Danijel Rebolj. Po njegovem mnenju ni bilo prav nobenega izgovora, ki bi opravičeval fakultetno naročanje projektne naloge pri delavcih univerze prek obvodnih podjetij, ker je – če nič drugega – treba plačati davek na dodano vrednost.
Krajnc je 15. decembra 2011 odstopil s položaja dekana mariborske medicinske fakultete, že aprila 2012 pa sta ga senat in rektorat rehabilitirala in se je lahko vrnil na položaj. »Bilo je ugotovljeno, da njegova dejanja niso bila nekorektna,« je to tedaj utemeljil rektor Rebolj.
KPK zaznala sume, Šoltes pa nič
Zadeve v minulih letih niso preučevali zgolj kriminalisti, temveč tudi komisija za preprečevanje korupcije. Kakšen je bil epilog njenega dela? »KPK je začetek leta 2013 zadevo odstopila v reševanje računskemu sodišču, saj je ugotovila sum kršitev iz njihove pristojnosti,« so nam sporočili iz komisije. Kaj pa je storilo računsko sodišče pod vodstvom Igorja Šoltesa? Nič.
»Revizijskega postopka doslej nismo uvedli, ker te zadeve ni v programu dela za leto 2013 in 2014,« nam je pojasnil Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča. Zakaj je njegov predhodnik ni umestil v program, Vesel ni znal pojasniti. »Bomo pa nova dejstva upoštevali pri nadaljnjem delu računskega sodišča,« je napovedal.
Ni vse, kar utegne biti pravno sporno, tudi kaznivo, je pokazal ta primer. In kako se je na zanj ugoden epilog odzval dekan Krajnc? Poteze tožilke noče komentirati. Je pa Dnevniku poslal prošnjo, da naj s svetovnega spleta izbriše vse članke o tej aferi.