»Po mednarodni primerjavi med državami EU je Slovenija po inovacijskem potencialu oziroma po merjenju skupnega inovacijskega indeksa blizu povprečju EU. Krepko pa zaostaja po sposobnosti, da ideje realizira in ustvari finančno merljive rezultate v gospodarstvu in tudi negospodarstvu,« med drugim izpostavlja dr. Borut Likar, predstojnik Inštituta za inovativnost in tehnologijo z Univerze na Primorskem, ki bo med drugimi o priložnostih, ki jih posamezniku in organizacijam odpira ustvarjalnost, spregovoril na drugi konferenci o razvoju kadrov.
Konferenco, ki jo v sredo, 17. septembra, organizira Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije v Laškem, so naslovili Ustvarjalno razmišljanje – potencial za rast gospodarstva, na njej pa bodo odprli najrazličnejše vsebinske sklope s poudarkom na izkušnjah podjetij in dosežkih mladih. Namen konference je s primeri dobrih praks predstavljati ustvarjalnost kot veščino, ki jo lahko razvije vsak, če ima prave tehnike in spodbude iz okolja. Udeleženci bodo pridobili nova znanja o spodbujanju ustvarjalnega potenciala zaposlenih v podjetju in dobili informacije o novostih s področja sofinanciranja za razvoj kadrov v podjetjih in aktualnih javnih razpisih.
»Pri izvajanju programov ugotavljamo, da se primanjkljaj kompetenc, predvsem zaposlenih, kaže tudi na področju odnosa do dela, kakovosti, ustvarjalnosti, inovativnosti. Ustvarjalnost je pogoj za inovativnost, podjetništvo, rast in razvoj. Tudi širša družba ne more napredovati brez ustvarjalnosti. Spodbujanje ustvarjalnosti v gospodarstvu je ena izmed vsebin, ki je bila vrsto let potisnjena v ozadje,« pojasnjujejo motiv za izbiro osrednje teme konference na skladu.
Tudi v osnutku Partnerskega sporazuma med Slovenijo in evropsko komisijo za obdobje 2014–2020 je navedeno, da se osrednji cilj za razvoj malih in srednjih podjetij nanaša na spodbujanje ustanavljanja novih podjetij ter krepitev rasti in razvoja obstoječih podjetij, kar je ključnega pomena za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest. Ukrepi naj bi prispevali k sprostitvi inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetniškega potenciala, spodbujali razvoj podjetij in posledično prispevali k povečanju dodane vrednosti ter ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest.
»Problem slovenskih podjetij je tudi majhen delež prihodkov, ustvarjenih z inovacijami. V celotnih prihodkih z inovacijami dosegamo le dobro polovico vrednosti glede na EU-27 in skoraj 2-krat manj od Nemčije. Slovenska podjetja so v veliki meri dobavitelji proizvodov za nadaljnjo predelavo, ki niso primerni za končnega uporabnika. Tako je bila dodana vrednost na zaposlenega slovenskih predelovalcev komaj dobro polovico dodane vrednosti v EU, še bolj pa zaostajamo za našo glavno trgovinsko partnerico Nemčijo. Podobno zaostajanje inovacijskih in gospodarskih rezultatov smo opazili tudi v storitvenem sektorju,« med drugim poudarja dr. Likar.
Je pa ustvarjalnost po Likarjevem mnenju osnova za rast gospodarstva, a do realizacije je vrsta izzivov. »Gre za dve pomembni skupini ovir. Prva je povezana s samimi podjetji, ki se pogosto zadovoljijo z naraščajočimi izboljšavami, malo pa je prebojnih inovacij in inovacij poslovnih modelov, ki praviloma prinašajo najvišje dodane vrednosti. Relativno malo je tudi storitvenih inovacij in to kljub dejstvu, da storitve prinašajo večji del BDP države. V zadnjih letih je opaziti tudi več dobrih idej, ki so nastale v sodelovanju z akademskimi institucijami, a pogosto jim manjka ustreznega podjetniškega pristopa pri njihovi realizaciji. Pomembna je tudi poslovna etika in pogosto družbeno (ne)odgovorno ravnanje odgovornih.«
Njihove raziskave med drugim kažejo, da je inovativnost slovenskih podjetij slaba. »Slabša, kot prikazujejo najpogosteje uporabljani statistični kazalci. Glede na inovacijski potencial so gospodarski rezultati v primerjavi z državami EU nesorazmerno nizki. Jasna pa je tudi ugotovitev, da pravilno vlaganje – torej finančno in nefinančno – v spodbujanje ustvarjalnosti, raziskav in razvoja ter inovativnosti vodi do pozitivnih gospodarskih rezultatov. To je opazno predvsem v majhni skupini inovacijsko vodilnih (6 odstotkov vseh podjetij, od tega 7,5 odstotka predelovalcev in le 2,1 odstotka storitvenikov), ki bistveno odstopajo. Inovacijsko vodilni za vsak v inovacije vloženi evro ustvarijo čez 11 evrov inovacijskih prihodkov, sledilci le 1,7 evra, statistično signifikantno boljši pa so tudi finančni rezultati.«
Eden od vrhuncev konference bo pogovor z dr. Edwardom de Bonom, avtorjem metod kreativnega razmišljanja. Enourni pogovor so poimenovali Ustvarjalno razmišljanje – moja služba, na njem pa se bodo osredotočili na orodja in poti za spodbujanje ustvarjalnega potenciala zaposlenih.