Ali enaka usoda čaka 470 zaposlenih v Zdravilišču Thermana Laško? Niso mi upali tega povedati, samo skomigali so z rameni. Je to nagrada za čudež, ki so ga ustvarili oni in generacije pred njimi? Iz skromnih začetkov po drugi svetovni vojni je v 70 letih prejšnjega stoletja postalo vrhunsko rehabilitacijsko središče, ki je to še danes. Leta 1971 me je prim. dr. Barle, predstojnik Zdravilišča Laško, s ponosom vodil po novem delu zdravilišča. Kot fizioterapevtka sem bila navdušena nad najsodobneje urejenim fizioterapevtskim oddelkom z bazenom. Dvajset let kasneje sem občudovala novo pridobitev – zunanji bazen in še vedno lepo urejen park. Letos avgusta sem ponovno obiskala to zdravilišče. Že na prvi pogled je sprememba ogromna. Sodoben rehabilitacijski (stari) del zdravilišča – brez arhitektonskih ovir, vzporedno je postavljen ogromen nov kompleks Center zdravja Thermana. Ko stopiš v prostrano recepcijo s sprejemnico, je v kotu desno od recepcije vrsta priznanj, ki jih je to zdravilišče prejelo. Pozorna sem postala na letošnje priznanje – evropsko destinacijo odličnosti. V njihovem časopisu Thermana sem prebrala sporočilo: »Prestižni naslov destinacija odličnosti – dostopni turizem nam je v Thermani Laško v največji ponos.«

Na kaj naj bodo ponosni tri mesece kasneje, ko jim grozijo z Zavodom za zaposlovanje? Mogoče so zato molče skomigali z rameni. Je to nagrada za odlične storitve, ki smo jih deležni gostje? Slišala sem rusko govorico, menila sem, da so gostje, a ko sem se ozrla, sem opazila, da po zdravilišču »nekaj popisujejo«. Po končani kopeli sem sedla v lepo urejen zdraviliški park in ista trojica je z mapami v rokah šla še proti novemu delu Thermani. Odgovor sem dobila šele nekaj dni kasneje od znanca, da so Rusi popisali tudi zdraviliška stanovanja, ker so baje edini kupec Zdravilišča Thermana Laško.

Zakaj? Zaradi dolgov do banke (v lasti RS) prodajajo zdravilišče, mi še pove znanec iz Celja. Je dolgoročno posojilo, ki ga zaposleni zaradi krize trenutno ne morejo odplačevati, res dolg bankam? Kdo je glavni krivec za krizo v Sloveniji? Državljani plačujemo milijardni dolg bank, ki je 145-krat večji, kot ta v Zdravilišču Laško. Kdo komu dolguje? Ali smejo banke v lasti države dvakratno razpolagati z našim bogastvom?

Sram me je, da živim v državi, ki razprodaja najlepše in brezplačno dodaja najboljše, kar ima. Je evropska destinacija odličnosti v Laškem priletela z neba? Ljudje, številne generacije so ustvarjale ta biser ob Savinji in ostala zdravilišča in letovišča po vsej Sloveniji, ki jih banke zdaj razprodajajo. Med drugim banke razprodajajo tudi Salinero v Strunjanu in San Simon v Izoli, kjer je s sredstvi RS in EU zgrajen sodoben wellness center, ki ima poleg morja tudi izvire termalne vode. Oboje bi lahko postalo obmorsko središče zdravja. Na razprodaji je tudi Radenska – zdravilna mineralna voda in še marsikaj, kar bi z novim pristopom za Slovenijo lahko pomenilo izhod iz krize. Z razprodajami, poceni prodanih je že nekaj zdravilišč in letovišč, izgubljamo te možnosti. Tujcev ne zanima brezposelnost niti usoda mladih v RS.

Naravna bogastva, zdravilišča in letovišča s čudovitimi parki, zdravilne in pitne vode, gozdovi, parki in druga naravna bogastva so neodtujljiva pravica državljanov, ki nikoli ne bi smela v tuje roke. V razvoj slovenskih zdravilišč in letovišč je vložen ogromen človeški, intelektualni in socialni kapital številnih generacij, ki danes v razvitem svetu pomeni več kot finančni kapital, za banke pa je brez vrednosti. S sanacijo državljani plačujemo dolgove bank, kar pomeni, da so banke posojale naš denar, zdaj pa prodajajo to, kar pripada nam. Zakaj se jim ta privilegij ne odvzame? V zdraviliščih in letoviščih najboljše ustvarjajo ljudje, a ob razprodajah kot sužnji čakajo nemočni, kaj bo z njimi in njihovimi družinami. In teh družin je vedno več tudi ob razprodaji najlepšega in najboljšega, kar premore Slovenija. V nebo vpijoča krivica do vseh, ki tu ustvarjajo, so to ustvarjali in do nas državljanov Republike Slovenije, ko izgubljamo temelje svojega obstoja.

Antonija Marinček, Celje