Smo kot velika družina (smeh). Poznamo se že dolgo, zato nam to, da smo veliko skupaj na poti, ne povzroča težav in je pravzaprav zelo zabavno. Hkrati pa vsi zelo cenimo dejstvo, da lahko počnemo, kar imamo radi, in skušamo to tudi maksimalno izkoristiti.
Indie-soul-funk-disco. Kar dolgo in zapleteno ime za glasbeni žanr. Kdo ga je sestavil in ali res opiše vašo glasbo?Našo glasbo je pretežko opisati. A tudi nimamo težav s tem, če ljudje uporabljajo žanrske oznake, da jim pomagajo razumeti umetnost. Pomembno se nam zdi, da ljudje v našem zvoku najdejo neke določene aspekte, ki jih prepoznajo in se z njimi povežejo.
Zakaj novinarji, glasbena industrija in glasbeni izvajalci še vedno čutijo potrebo po uporabi besede »indie«? Kaj ta danes sploh še pomeni? Se vi počutite »indie«?V tradicionalnem pomenu besede se beseda indie nanaša na izvajalca, ki izdaja pri neodvisni založbi, kar pravzaprav smo. Vendar ima danes, kot namigujete, povsem drugačen pomen. Mi bi se označili predvsem za alternativno skupino.
Kdo je najbolj vplival na vaš zvok in ustvarjanje?Toliko jih je, da bi težko sestavili seznam. Včeraj smo sestavljali nabor skladb za predvajanje in med njimi so se znašli izvajalci, kot so Air, Caribou, Beach Boys in J Dilla. Če jih omenimo le nekaj.
Nominirani ste bili za nagrado BBC Sound. Je bila to tista potrditev, ki vam je dala zeleno luč, da ste na pravi poti?Najboljša stvar pri Jungle je ta, da smo zaradi tega ali onega presenečeni skoraj vsak dan. Bilo nam je v čast, da so nas nominirali, vendar to ni razlog, zakaj ustvarjamo glasbo. Nevarno je živeti tako, da čakaš na potrditev – če ta ne pride, koga briga? Počnemo to, kar imamo radi.
Pravijo, da povezujete London, Rio in New York. Kaj imate najraje pri teh mestih? So to mesta, ki so vam blizu po glasbeni plati? Ne omenjate Čikaga, New Orleansa...To so bili kraji naših sanj. Skušali smo razumeti, kako bi ta mesta zvenela, in v njih smo pobegnili, ko smo bili v studiu. Zaljubljeni smo v New York in Rio zaradi njune pokrajine in filmske romantike.
Je London še tisti kraj, kjer »moraš biti«? Veliko ljudi se je v zadnjih letih od tam preselilo v, denimo, Berlin.Radi imamo London, ker je naš dom. Vseeno pa je v Evropi kar nekaj krajev, kjer »moraš biti«, in srečo imamo, da jih lahko izkusimo.
Zdi se mi, da stremite k prvotnemu cilju glasbe, ki je, da poslušalca spodbudi k plesu. Torej ne marate na primer folk glasbe?Različna glasba je primerna za različna okolja in radi imamo vse žanre, če imajo pesmi dovolj iskrenosti in lepote. Nekatere od naših najljubših skladb so napisali folk in blues glasbeniki. John Martyn je kul tip. Ima pesem z naslovom Small Hours, ki je zelo tripaška.
Pred nedavnim ste izdali svoj debitantski album. Je rezultat takšen, kot ste upali, da bo?Z albumom smo zelo zadovoljni. Ker pa smo ga že od januarja veliko poslušali, se že veselimo novih eksperimentov z novimi zvoki. Neizbežno je, da se bomo skozi čas razvijali in učili.