Prejšnji teden je prestolnica ponovno zaživela kot mesto vina in trte, ta naziv je Mednarodna organizacija za trto in vino Ljubljani podelila že pred 27 leti. Dogajanje se je začelo s slavnostnim obredom odpiranja soda pred Slovensko filharmonijo, naslednji dan, v sredo, na predvečer odprtja že 50. mednarodnega vinskega sejma, pa so na Gospodarskem razstavišču na posebni slovesnosti podelili priznanja nagrajenim vinom. Šlo je za sklepno dejanje 56. mednarodnega ocenjevanja vin, ki je potekalo konec junija in na katerem je 40 pokuševalcev vin iz 11 držav pod vodstvom predsednika ocenjevanja Iztoka Klenarja ocenjevalo 311 vzorcev iz 19 držav.
Vinski sejem je svoja vrata za obiskovalce odprl v četrtek popoldne, ko je svoje vino predstavilo in ponudilo na pokušino več kot 200 predvsem slovenskih in nekaj tujih razstavljalcev.
Čeprav se v soboto zgodaj popoldne, ko smo obiskali vinski sejem, v dvorani z razstavljalci vin resda ni trlo obiskovalcev, je bilo ozračje prijetno in vse je potekalo v sproščenem vzdušju, kar s kozarčkom odlične rujne kapljice sploh ni težko. Pa ni bilo samo vino krivo za dobro počutje, vinarji so poleg svojih izdelkov obiskovalcem postregli tudi z zgodbami, ki se skrivajo v ozadju kozarca vina, in tako poskrbeli, da je bilo srkanje vina pravo doživetje. Trenutno zatišje smo izkoristili za pogovor z vinarji, ki so povedali, da je bil obisk prejšnjih dveh dni bogat, še posebej v petek. Večji obisk so vinarji pričakovali pozno popoldne oziroma zvečer.
Ponovno obuditev vinskega sejma so vinarji sprejeli z navdušenjem. »Po dvanajstih letih, odkar spremljam vinske prireditve v Ljubljani oziroma v Sloveniji, je vinski sejem Vino Ljubljana zelo dobrodošel. Toda potreboval bo še leto ali dve, ker smo v tem času izgubili eno generacijo ljubiteljev vin,« je povedal Stanislav Markoja iz vinske kleti Zajc iz Novega mesta in dodal, da pogreša več obveščenosti, predvsem med gostinci, saj bi na tak način vinarji lažje delovali.
»Kar je mene najbolj presenetilo, pa kar dosti obiskujem tovrstne sejme, je zanimanje ljudi za vino. Velika večina ljudi, recimo sedemdeset odstotkov, ki so se ustavili pri naših vinih, je hotela vedeti, kaj pijejo, hoteli so slišati zgodbo, ki jo skriva posamezno vino,« se je nad obiskovalci navduševal Boris Leskovar iz vinske kleti Goriška brda. »Kajti samo točiti vino meni ne ustreza. Lahko rečem, da je pogovor neprekinjeno tekel. Skratka, moji vtisi so izjemno pozitivni.« Na vprašanje, kaj na sejmu pogreša, je naš sogovornik izrazil željo po dodatnem hladilniku in večjem skladišču, saj se stoči kar nekaj vina, slednje pa zahteva skladiščenje in hlajenje. »Želimo si, da bi se ta sejemska tradicija nadaljevala. Prav gotovo se bomo sejma prihodnje leto, če ga bodo ponovno pripravili, z veseljem udeležili,« je še zatrdil Lesjak.
Medtem ko smo se predajali opojni kapljici in prisluhnili zgodbam izkušenih vinarjev, se je iz sosednje sobe ob poskočnih ritmih swinga širil mamljiv vonj. Vzporedno z vinskim sejmom sta namreč potekala tudi Festival okusov 2014 in 8. festival Nostalgija, ki je poskrbel, da je okolje dogodka dihalo v podobi 50. in 60. let. Največja atrakcija letošnjega festivala Nostalgija je bila prav gotovo originalna starinska trgovina z mešanim blagom, ki je bila prvič na ogled širši javnosti in ki je bila v uporabi od konca 19. stoletja do leta 1948.
