Uradno je na dnevnem redu vrha pet prednostnih sklopov. Prvi je Ukrajina. Nato zaradi krize predvideva sprejem tako imenovanega akcijskega načrta pripravljenosti, ki predvideva večjo vojaško navzočnost v vzhodni Evropi in vzpostavitev novih sil za takojšnje posredovanje – tako imenovane bojne konice, ki bodo lahko razporejene v dveh dneh. Drugi sklop je Afganistan, od koder se Nato vojaško umika, bo pa tam še imel misijo za urjenje domačih varnostnih sil. Pogovarjali se bodo o boju proti novim grožnjam, kot so kibernetični napadi, skrajneži in regionalni konflikti. V okviru tega bo potekala debata o deležu BDP, ki ga države članice namenjajo obrambi. Le štiri namreč za obrambo odštejejo dogovorjena dva odstotka BDP. Na srečanju se bodo posvetili tudi krepitvi partnerstva z nečlanicami (napovedi nove širitve Nata na vrhu ne bo) in krepitvi podpore pripadnikom oboroženih sil.

O tem, kaj lahko pričakujemo od vrha, smo se pogovarjali s pomočnikom generalnega sekretarja Nata Sorinom Ducarujem, ki je zadolžen za področje novih varnostnih groženj in se je v začetku tedna udeležil strateškega foruma na Bledu.

Začenja se vrh Nata. Trenutno je na svetu res veliko kriz, od Iraka in Sirije do Ukrajine, Palestine, Libije in tako naprej. Kaj lahko pričakujemo od tega vrha, ki ga bivši najvišji vojaški poveljnik Nata admiral James Stavridis zaradi vseh kriz označuje za najpomembnejšega po padcu berlinskega zidu?

Vsak vrh Nata je pomemben, sicer ne bi sklicevali sestankov na tej najvišji ravni. Pošteno pa je reči, da tokratni vrh poteka v zelo izjemnih okoliščinah zaradi številnih kriz, v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in drugje, ki jih je težko primerjati z okoliščinami v zadnjem desetletju. V tem smislu je vrh poseben. To je tudi vrh, ki se bo ukvarjal s končanjem Natove misije ISAF v Afganistanu in s tem, kako bo Nato sposoben podpirati afganistanske oblasti, ko bodo same prevzele odgovornost za varnost v državi. Na vrhu bomo govorili tudi o drugih pomembnih vprašanjih, denimo o razvoju Natovih zmogljivosti – od pridobivanja in obdelave obveščevalnih podatkov do pomorske strategije in kibernetične obrambe.

Glede Ukrajine se od Nata pričakuje, da bo nekako ukrepal. Kako se lahko pomembneje odzove na dogajanje v Ukrajini, ki ni država članica zavezništva?

Ne morem vnaprej predvideti končnega izida vrha. Lahko pa povem, kar je dejal generalni sekretar Anders Fogh Rasmussen, ko je osvetlil nekatere ključne teme ob pripravah na vrh. Nato bo na vrhu sprejel akcijski načrt pripravljenosti, ki bo pomemben v smislu tega, kaj je zavezništvo pripravljeno storiti glede svoje osnovne naloge – kolektivne obrambe ozemlja zaveznic, tudi v luči ukrajinske krize. Z Ukrajino imamo tudi partnerstvo, ki poteka prek komisije Nato-Ukrajina. Razvoj tega partnerstva vključuje vrsto področij in eno takšnih vodim tudi sam – povečano sodelovanje na področju znanosti. Ukrajina je država, ki prejme največ pomoči v okviru Natovega programa Znanost za mir in varnost. Potem je tu pobuda za krepitev obrambnih zmogljivosti, prek katere partnerskim državam pomagamo graditi obrambne zmogljivosti.

Bo Nato s končanjem misije v Afganistanu v sedanji obliki in z ukrajinsko krizo pred svojimi vrati postal bolj osredotočen nase in na bližnje regije in manj globalen, kot je bil v zadnjem desetletju?

Res je zdaj je več osredotočenosti na soseščino, ker je tam zelo nazorna kriza. Vendar pa je bila pozornost soseščini namenjena ves čas. Zdaj je morda bolj nazorna zaradi dogodkov vzhodno in južno od zavezništva. Tudi zmanjšanje vojaške navzočnosti v Afganistanu je bilo načrtovano že precej prej. To smo napovedali na vrhu v Chicagu leta 2012, to ni posledica novih kriz v soseščini. Nato bo vsekakor vztrajal pri svoji osrednji nalogi kolektivne obrambe ozemlja držav članic. Vendar bo imel tudi druge naloge. Gotovo je ena upravljanje kriz, če je to potrebno in koristno, skupaj in usklajeno z drugimi akterji.

Finančna kriza je eden od razlogov, da le še štiri od 28 članic za obrambo namenjajo predvidena dva odstotka BDP. Pri drugih je odstotek le še padal. Eden od ciljev vrha naj bi bil, da se države zavežejo, da bodo to padanje ustavile in se začele približevati cilju. Ukrajinska kriza tu Natu po svoje pride prav, da članicam lahko reče, naj dajo več denarja za obrambo, češ, vse okoli nas ni le mir.

Prav imate. Vsaka kriza okrepi naše samozavedanje, postanemo pozornejši na grožnje iz okolice in na izzive okoli nas. Težnja v Natu je, da upočasni in obrne zniževanje deleža BDP, ki ga članice odrinejo obrambi, a da ob tem razumemo globalni ekonomski kontekst. Države naj bi tako postopno namenjale več skladno s tem, kako bodo, upamo, izhajale iz krize. Kot razumem, naj bi v začetku naslednjega desetletja torej prišli do praga dveh odstotkov BDP, o katerem so se članice kolektivno strinjale.

To je še en vrh, kjer ne bo napovedi širitve. Kakšno sporočilo to pošilja državam, ki si želijo postati članice, in tudi Ukrajini, ki napoveduje, da bo odpravila svoj status blokovske nevtralnosti in zaprosila za članstvo?

Kot veste, je širitev odvisna od soglasne politične odločitve vseh zaveznic in tudi od stopnje pripravljenosti držav, ki izrazijo željo po članstvu. Dejstvo je, da ne potrebujemo nujno priložnosti, kot je vrh zavezništva, da se odločimo o širitvi. Dejstvo pa je tudi, da v tem določenem trenutku, ko bo vrh potekal, zaveznice niso dosegle soglasja o kakšni širitvi. Morda bo drugače v prihodnosti, morda bo drugače na naslednjem vrhu ali ob neki drugi priložnosti, ki ne bo vrh. Je pa to odvisno tudi od izpolnjevanja pogojev članstva samih kandidatk.

Se lahko konflikt v Ukrajini razvije v nekaj, v kar bi bil Nato vojaško vpleten?

Ne bi uporabljal domišljije in odgovarjal na pogojna vprašanja.

V Natu ste pomočnik generalnega sekretarja za področje novih varnostnih groženj, kar vključuje tudi kibernetično varnost. Kako pomembna tema vrha bo? Kot se navaja, je kibernetična varnost eno od področij, kjer Nato želi pomagati Ukrajini.

O kibernetični varnosti bomo govorili v več vsebinskih paketih. Na vrhu bodo voditelji držav članic potrdili novo politiko o kibernetični obrambi, ki so jo že sprejeli obrambni ministri. Ta vsebuje nekaj pomembnih dejavnikov, kot je priznavanje, da je kibernetična varnost del osrednje misije Nata, torej kolektivne obrambe. Nato v njej tudi priznava mednarodno pravo v kibernetičnem prostoru (med drugim pravico do pozabe) in govori o pomoči zaveznicam v primeru kibernetičnega napada ter pri krepitvi zaščitnih ukrepov v času miru. V okviru procesa obrambnega načrtovanja, ki določa cilje zmogljivosti za vsako članico posebej, imamo zapisano ustanovitev Natovega kibernetičnega vadišča, kjer bomo lahko preizkušali kibernetično obrambo. Pri kibernetični varnosti sodelujemo tudi z industrijami, ki poslujejo z Natom, povečujemo tudi sodelovanje s partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami, tudi EU. Državam pomagamo pri urjenju in vajah v kibernetični varnosti, izdelavi strategij in razvoju centrov za odziv na računalniške incidente. To je seveda vse na voljo tudi Ukrajini, tako kot drugim partnerskim državam.

intervju