Ukrajina je včeraj napovedala, da bo preklicala svoj status blokovsko neopredeljene države in obnovila svojo usmeritev k članstvu v zvezi Nato ter izstopila iz vseh povezav pod okriljem Rusije. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen pa je izjavil, da so vrata članstva Ukrajini odprta, če bo tako želela sama in bo izpolnjevala zahtevane pogoje. Ta poteza bo še dodatno zaostrila odnose z Moskvo, ki že dlje časa opozarja na svoje nestrinjanje z ukrajinskim tesnejšim povezovanjem z Natom in tudi z Evropsko unijo.
V dveh letih od načrta o članstvu do neuvrščenosti
Ukrajina je do leta 2008 krepila sodelovanje z Natom. Tega leta pa so napovedi o vstopu v akcijski načrt za članstvo povzročile huda notranjepolitična nasprotja, med drugim enoinpolmesečno opozicijsko blokado parlamenta. Leta 2010 so nove oblasti pod proruskim predsednikom Viktorjem Janukovičem sprejele odločitev o blokovski neopredeljenosti Ukrajine, kar je pomenilo konec poti k članstvu. Ta odločitev je preživela štiri leta, tudi še burne dogodke v začetku letošnjega leta, ko so Janukoviča odstavili. Še marca je namreč nova kijevska vlada zagotavljala, da članstvo v Natu »ni na našem radarju«, kot je tedaj rekel premier Arsenij Jacenjuk.
Toda izguba polotoka Krim, ki se je priključil Rusiji, ter vojna na proruskem vzhodu Ukrajine, kjer Kijev in zahod obsojata Moskvo neposredne vpletenosti, sta vlado v Kijevu pripravili do spremembe in obnovitve stremljenja k članstvu v Natu, ki pa je v vsakem primeru zelo oddaljeno.
Predlagani novi zakon, ki bo odpravil neuvrščenost, Ukrajini tudi prepoveduje članstvo v vsaki gospodarski, politični ali vojaški zvezi, ki bi bila ovira k članstvu države v Evropski uniji. To po besedah Jacenjuka praktično prepoveduje morebitno ukrajinsko članstvo v Evrazijski carinski uniji. Ta je nastala pod taktirko Putina kot oblika gospodarskega povezovanja območij bivše Sovjetske zveze po zgledu evropskega povezovanja. Trenutno so članice Rusija, Belorusija in Kazahstan, Ukrajina pa bi bila po videnju Moskve njen najbolj vitalen člen poleg Rusije. Trenutno ima status opazovalke.
Nato Ukrajine ne bo branil, v igri so finančni skladi za pomoč
Odločitev Kijeva o poti v Nato je očitno nastala ob posvetovanjih z zavezništvom. Včeraj so se v Bruslju sestali veleposlaniki držav članic Nata, in to na prošnjo Ukrajine (čeprav ta ni članica). Rasmussen je po srečanju povedal, da je Nato že na vrhu leta 2008 sprejel odločitev o članstvu Ukrajine, če bo tako želela in izpolnila pogoje.
Srečanje v Bruslju je bilo namenjeno tudi zadnjim dogodkom na terenu. Nato je v četrtek objavil satelitske posnetke, na katerih so po njegovih navedbah ruske bojne enote med vojaškimi operacijami na ukrajinskem ozemlju. Rasmussen je zato včeraj najostreje doslej obsodil Moskvo, da proti Ukrajini izvaja »vojaško agresijo« in »kristalno jasno krši ukrajinsko suverenost«.
Srečanje je bilo tudi ena od priprav na vrh voditeljev držav članic Nata prihodnji teden v Walesu. Ukrajina bo na tem vrhu ena prednostnih tem. Vendar ji Nato vojaško ne bo stopil v bran, o tem je bilo že veliko izjav voditeljev držav članic. Na konkretno vprašanje, kako lahko Nato sploh pomaga Ukrajini, je Rasmussen včeraj odvrnil, da je med zamislimi oblikovanje finančnih skladov za pomoč na področjih logistike, poveljevanja in nadzora, kibernetične varnosti in pomoči vojaškemu osebju.
