To tekmovanje je Ljudski vrt prvič in zadnjič doživel pred petnajstimi leti. Mariborčani so bili najbližje ponovitvi velikega uspeha v zadnjih dveh letih, a so klecnili na zadnji stopnički. Njihov poraz ni bil tragičen, saj se je zgodil kot posledica premajhne zrelosti in kvalitete za naskok na najvišjo raven tekmovanja. Nastop v evropski ligi je bil ravno pravšnja tolažilna nagrada, saj se štajerski nogometaši v evropski drugoligaški druščini niso osmešili, ampak so nazadnje v šestnajstini finala celo dodobra zagrenili življenje kasnejši veliki zmagovalki Sevilli. Glede na vse večjo konkurenčnost Maribora v Evropi ni nobeno presenečenje, da tako dobrega izhodišča za vstop v ligo prvakov še ni imel, odkar je v klub prišel ideolog zadnjih uspehov Zlatko Zahović.
Vijolični so imeli na prvi tekmi s Celticom srečo, da so iztržili remi 1:1, saj so bili Škoti boljši, vendar prednosti niso znali izkoristiti. Maribor lahko v Glasgowu odigra precej bolje, saj ima dovolj izkušenj, da tekmecu ne dovoli »poleteti« na krilih 60.000 glasnih navijačev. Če želi Maribor v ligo prvakov, mora odigrati popolno tekmo, ki bo šla v zgodovino. Mora biti dovolj strpen in pogumen hkrati. Zanesti se mora na lastno znanje. Ali ima za veliki met že dovolj predrznosti, bo znano nocoj na Celtic Parku. Če bo nasprotnik boljši, v Mariboru ne bi smeli preveč žalovali, saj izzivov ne bo zmanjkalo. V vsakem primeru bo imel Maribor v jesenskem roku vsaj še šest evropskih tekem, kar je popolna iluzija za vse druge nogometne kolektive v državi.