Občina Hrpelje - Kozina je pred kratkim objavila razpis za prosto delovno mesto svetovalca za družbene dejavnosti. Bralec, ki je za to izvedel, je pobrskal po spletu, a razpisa ni našel. V območni pisarni zavoda za zaposlovanje mu je uslužbenec potrdil objavo, a so na občini želeli, da razpis ostane, kot se je sam izrazil, skrit. Uslužbenec mu je ob tem pojasnil, da pod iskalnikom prostih delovnih mest na spletni strani obstaja še preglednica prostih delovnih mest, pri katerih »delodajalci želijo samo javno objavo«. Teh razpisanih zaposlitev v iskalniku prostih delovnih mest, kjer iskalci običajno brskajo za morebitnimi priložnostmi, ni, kot tudi ne na oglasni deski zavoda.
Na seji občinskega sveta so se predstavniki občine branili, češ da gre za napako. A bralec se sprašuje, ali je bila zaposlitev dogovorjena vnaprej, objava razpisa pa zgolj zadostitev zakonskim pogojem. V skladu z zakonom o urejanju trga dela morajo namreč delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države prosto delovno mesto obvezno objaviti pri zavodu za zaposlovanje (medtem ko ostala podjetja razpis lahko objavijo kjer koli).
Več kot 15 odstotkov oglasov »skritih«
Medtem ko je bilo tako minulo sredo pod rubriko Iskanje dela objavljenih 1385 prostih delovnih mest, je bilo v omenjeni ločeni preglednici še 252 drugih zaposlitvenih oglasov, kar predstavlja 15,4 odstotka vseh razpisov. Zanimivo je, da so prevladovali oglasi izobraževalnih ustanov (178) – od vrtcev do fakultet, večinoma pa osnovne in glasbene šole, sledilo je 40 podjetij, večinoma s področij gradbeništva in gostinstva, zdravstveni zavodi ter UKC Ljubljana in Maribor, zasledili smo tudi NKBM, Sijaj, Adrio Airways in Hit pa tudi oglase treh občin, med njimi Mestne občine Ljubljana.
Na vprašanje, zakaj na takšen način objavljajo prosta mesta in ali gre za vnaprej dogovorjene zaposlitve, na ljubljanskem mestnem odseku za upravljanje s kadri odgovarjajo: »Za takšen način objave se odločimo, kadar ocenjujemo, da bomo za določeno delovno mesto dobili zadostno število prijav, na podlagi katerih bomo lahko opravili izbiro najustreznejšega kandidata oziroma kandidatke.« Dodajajo še, da gre v teh primerih običajno za delovna mesta za določen čas. Na občini Hrpelje - Kozina nam niso pojasnili, zakaj oziroma v katerih primerih se odločajo za takšen način. Po njihovih besedah v konkretnem primeru zaposlitev ni bila dogovorjena. Prejeli so šest prijav in nato izbrali ustreznega kandidata.
Ministrstvo se spreneveda
Več uslužbencev zavoda za zaposlovanje nam je neuradno potrdilo, da gre v večini primerov oglasov v preglednici za že »oddana« delovna mesta, ki so objavljena zgolj zato, da zadostijo omenjenim zakonskim določilom. Iskalec namreč teh delovnih mest ne najde ne na oglasni deski zavoda ne v spletnem iskalniku. A uradno si na zavodu umijejo roke: »Ne glede na ločeno prikazovanje je objava javna, odločitev delodajalca pa je, katerega kandidata za zaposlitev bo izbral. Zavod na to ne more vplivati.«
Dvojna evidenca se ne zdi nikakršna težava niti ministrstvu za delo. »Tudi navedena preglednica je javno objavljena in je dostop do njene vsebine omogočen vsakomur, ki ga zanima, tako da očitek o očitnem skrivanju delovnih mest v tej preglednici ne drži. Z informacijo, da delodajalci v zvezi s prostimi delovnimi mesti, objavljenimi v tej preglednici, želijo le javno objavo, je zainteresiranim iskalcem zaposlitve sporočeno samo to, da ti delodajalci hkrati z javno objavo ne želijo tudi posredovanja kandidatov iz evidence brezposelnih, kar pa ne pomeni, da iskalec zaposlitve ne bi mogel kandidirati tudi za katero od teh delovnih mest,« zagotavljajo.
Javnosektorske anomalije
»Že v začetku lanskega leta, ko so bile spremembe zakona potrjene brez predhodne širše javne razprave, je bilo jasno, da bodo podjetja izrabljala to novost. Javni sektor pa sploh. Pri zaposlovanju v javnem sektorju so anomalije že od nekdaj,« pravi Barbara Kotlušek iz zavoda Zaposlim delodajalca. Po njenem mnenju bi morali biti razpisi in postopki zaposlovanja v javnem sektorju čim bolj transparentni, »saj ga s plačevanjem davkov podpiramo vsi zaposleni in smo tako upravičeni do najbolj optimalne porabe našega denarja«.
Kotluškova še pravi, da se podjetja, javna ali zasebna, za objavljanje oglasov ne odločajo zato, ker se tako izognejo poplavi prošenj, ki so jim izpostavljeni ob javno objavljenem oglasu. »Podjetja ljudi za novo delovno mesto ali projekt zato najpogosteje poiščejo med svojimi zaposlenimi, ki se želijo spoprijeti z novostmi, ali pa z reorganizacijo. Šele nato začnejo iskati kandidate tudi zunaj, pri čemer najprej aktivirajo svoje zaposlene, da v svoji socialni mreži poiščejo zaupanja vredne potencialne nove sodelavce.«
